Tri v enem

Če mu (z)manjka nekaj lepote, to več kot nadoknadi s prilagodljivostjo. Da ne bo pomote, 3008 nikakor ni francoski playboy. To je jasno takoj na prvi pogled. Nihče mu ne bi pripisal, da prihaja iz meke modnih oblikovalcev. Če smo še bolj natančni, malokdo, s francoskimi oblikovalci na čelu, pravzaprav ve, kaj 3008 sploh je. Še najbolj je podoben 'mehkim' urbanim terencem tipa nissan qashqai ali volkswagen tiguan. Visoka bočna linija, povečan odmik od tal in visoko sedišče to nedvomno nakažejo, kljub temu pa se vse podobnosti s športnimi terenci tukaj končajo. Kljub napihnjenim blatnikom, dodatni kovinski zaščiti na spodnjem delu odbijačev, poznani iz 'offroaderske' scene, in sistemu grip control 3008 ostaja krotek mestni levček.

Za primerjavo avtomobilske notranjosti novinarji največkrat 'zlorabimo' kokpit lovskega letala. Ne samo zato, ker bi bili veliki ljubitelji Toma Cruisa in njegovega legendarnega filma Top Gun, bolj ali manj nas privlačita agresivno oblikovanje in visoka stopnja uporabnosti. Verjetno se tovrstne primerjave komu zdijo nerazumljive, konec koncev se v lovskih letalih sedi precej utesnjeno in neudobno. V peugeotu 3008 potniki zaradi prostora, ki jih objema praktično iz vseh smeri, ne dobijo klavstrofobičnega napada, voznik pa dobi občutek, da bi lahko 'polže' pred sabo na eleganten način odstranil kar z raketo zemlja-zemlja. Novejši peugeoti so sicer znani po lepih in dobro obdelanih notranjostih in tudi tukaj ta sloves velja. Grajo si zaslužita držalo za sovoznika, ki precej škripa in ne daje prav posebno solidnega občutka, ter pomanjkanje odlagalnih mest, ki jih, razen nekaj malih špranjic, res ni veliko. Zato pa je v zadku tega bistveno več, prostora namreč. Od 432 do 1604 litre lahko s premično polico in sedeži, ki se zložijo v ravno dno, prilagajate trenutnim potrebam. Pri tem odkrijete vsaj toliko položajev, kot jih obvlada prej omenjeni ljubimec.

3008 se od svojih predhodnikov nekoliko odmika po stilu vožnje. Ta namreč ni več tako mehka in udobna ampak bolj čvrsta, čeprav bi 3008 še vedno z lahkoto nastopal v oglasih za znane TV-žimnice. Kljub nekaj tršemu podvozju športni vozniki vseeno ne boste prišli na svoj račun, 3008 na noben način ni namenjen hitri vožnji čez ovinke. Za to je prevelik in pretežak, je pa bencinski motor vseeno zelo prijeten za uporabo, saj se rad vrti in ima povsem dovolj moči. S pomočjo turbine pridela 115 kilovatov in v povprečju porabi okoli devet do deset litrov na 100 kilometrov. Stopalka za plin je odzivna, moč se na cesto prenaša linearno, menjalnik pa deluje tekoče in športno hitro.

Francoski inženirji so 3008 opremili z znanim sistemom grip control, ki prilagodi delovanje ESP-ja in elektronskega diferenciala tako, da lažje speljujete na spolzkih podlagah. Na ta način so še bolj poudarili njegove izvencestne zmogljivosti, ki naj bi bile po njihovih navedbah za takšen avto zavidljive. V praksi je sistem vse prej kot zavidljiv. Po ravnem sicer še nekako gre, takoj pa, ko se prav po filmsko povsem nepričakovano znajdete na hribu, posejanim z mokrim listjem in spolzko travo, sistem odpove. Pri tej različici je serijski še modul na prečni povezavi zadnjega vzmetenja, ki v bistvu deluje kot tretji blažilnik in pomaga pri tem, da se karoserija manj nagiba ter da je občutek med vožnjo malo boljši. Preglednost nad vozilom je, zahvaljujoč enoprostorski zasnovi notranjosti, dobra.

Francoski avtomobili postajajo večji in višji, kot da bi si Peugeot želel preskočiti razred. To se pozna tudi na ceni, ki je za testno vozilo presegla 26.000 evrov, kar po nobenih merilih ni malo. Če ga primerjamo z SUV-ji, ki so mu, kot že rečeno, še najbolj podobni, kmalu postane jasno, da pri konkurenci za skoraj enako ceno dobimo štirikolesni pogon in tretjo vrsto sedežev. Vendar s to primerjavo delamo napako. 3008 namreč nima konkurence; še vedno je edini predstavnik svoje vrste in to presneto dober. Avto, tako kot znani švicarski vojaški noži, za vse primere.