Ko se oprema imenuje 'grand chic' in avtomobil navzven izgleda kot kakšna modna torbica, je jasno, da bodo mimoidoči ob pogledu nanj zastrigli z ušesi. Še bolj bi ob prekrasni notranjosti.
Modna ženska torbica? Ja, DS 3 crossback je točno to! V poplavi večinoma brezobličnega ’plehovja’, kjer proizvajalci oblike enotijo zaradi zmanjševanja proizvodnih stroškov, DS 3 crossback izstopa kot slon na mravljišču. Vsak košček njegove kovinske zunanjosti je oblikovno konkretno premišljen in skrbi, da je celota res atraktivna. In tudi mora biti!
Saj se spomnite zadnjih DSov, ne? Ne govorim o originalnem DS, ki že petdeset let s svojo eleganco buri duhove in še danes velja za avtomobilsko poslastico, ampak o Citroënovem poskusu obuditve znamke z zadnjimi modeli pred nekaj leti. Nekaterimi najprej pod znamko Citroën, potem pa pri nas od 2015 pod lastno blagovno znamko DS. Se ni najbolje izteklo, ker tudi avtomobili niso bili dovolj posebni, obujanje stare slave na takšen način pa danes pač ne deluje. Novi je veliko boljši, lep zunaj in znotraj, kot vsaka ženska torbica pa ima v sebi tudi nekaj nereda.
Na cesti ga ne boste zgrešili, ker je poln atraktivnih elementov. Oblikovno vodilo so diamanti in zato je sprednja maska takšna, kot je: široka, napadalna in samozavestna. In hkrati dovolj samosvoja, da bo za avtom poškilil vsak, ker mu bo kar skočil v oči, znamke pa najverjetneje sploh ne bo prepoznal. Zadaj sta dva precej velika izpuha in zadnje luči so samosvoje, sprednje pa matrične led s kopico majhnih ledic, zato nikoli ne boste nikogar nadležno zaslepili. Zanimive so tudi kljuke, ki so tako kot pri Teslinih avtomobilih skrite oziroma poravnane z vrati, potem pa same izskočijo, ko avtomobil odklenete oziroma se vratom približate na meter in pol. Škoda le, da niso še prijetnejše na otip, malce ceneno delujejo v roki in tudi zvok zapiranja vrat je takšen. Izbirate lahko med kupom atraktivnih platišč, med različnimi barvami strehe in seveda barvami avta! Pač, personalizacija avtomobila je v takšnem segmentu precej pomembna.
Še bolj modno je okolje znotraj. Saj pravim, diamanti! Povsod boste našli njihove oblikovne sledi: na volanu, vratih, sredinskem delu armaturne plošče, celo na stropni lučki. Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje sedel v tako modno usmerjenem avtomobilu in če sem že, je bil vsaj meter daljši in se je oblika imenovala 'limuzina'. Tudi obloge sedežev so zakon in res noro izgledajo, sprednja sta tudi dovolj udobna, armaturna plošča je mehka in razgibana, vse deluje prestižno in zanimivo. Dokler ne boste preveč vneto raziskovali in si je ogledovali, ker potem bo jasno, da so bili vmes tudi varčevalni ukrepi. Spodnji del vrat in armaturne plošče je iz trde plastike, ki je cenejša in tudi bolj robustna. Tekmeca, omenjena malce nižje, sta v tem pogledu bolj premijska.
Ena prvih 'razmetanih' stvari so sredinska konzola in stikala na njej. Čeprav izgledajo dobro, ne gre za klasične gumbe ampak stikala na dotik, ki ne dajejo nobenih povratnih informacij in je zato treba vedno pogledati, če si določeno funkcijo sploh vklopil ali izklopil. Edini dve fizični stikali sta za vklop vseh smernikov in izklop radia, izgledata pa povsem enako kot ostala in zato ne vidim razloga, da niso takšna tudi druga. Enako elegantno bi izgledalo, bilo bi pa varnejše.
In za upravljanje klime ali radia se je treba še vedno najprej pomakniti do pravega podmenija, šele potem lahko napravo nastavljate. Malo tečno in nepotrebno. Je pa procesor vzvratne kamere tukaj boljši in se slika ne zatika, kot se pri kakšnem citroënu ali peugeotu, čeprav slika in njena ločljivost sama po sebi niti tukaj ni posebej impresivna.
S prostorom je pa tako: odlagališč je kar nekaj in tisto na sredini spredaj tudi brezžično polni telefon, predal pred sovoznikom je naravnost ogromen, tisti pod naslonom za roke v sredini pa precej majhen. Zadaj sam za seboj sedim brez težav in boste tudi povprečno visoki, prtljažnik pa ponuja 350 litrov prostora. Pri slednjem je odpiranje nerodno, ker je treba najprej pritisniti na gumb, potem pa roko premakniti na mesto prtljažnika in ga odpreti. Obstajajo boljše 'enoročne' rešitve, ko z odklepanjem tudi odpreš prtljažnik brez premika roke.
Prostornina samega prtljažnika je dokaj povprečna, če jo primerjam z audijem Q2, ki ima še 60 litrov več, ali pa minijem countryman. To sta denimo dva njegova tekmeca, čeprav je mini že malce daljši. Pravzaprav sta oba, a Q2 le za nekaj centimetrov, mini pa več. Tako načičkana zunanjost namreč dobro skriva dejstvo, da je DS 3 crossback v osnovi precej majhen avtomobil, ki v dolžino meri le 4,1 metra.
Še več nereda je na področju vožnje. Nasploh je DS 3 crossback vozniško kar prijeten, ampak s svojo ceno in stasom tekmuje v razredu, kjer biti samo OK ni dovolj; treba je biti zelo dober! Pelje se sicer solidno in pri običajni vožnji, kakršne bo z večino lastnikov deležen večino časa, bo dovolj prijeten. Zmanjka mu pri boljšem občutku na volanu ali pa, ko se boste zapeljali hitreje. Ne nagiba se veliko in je nasploh dokaj čvrst, dinamičen pa ravno ne. In če bi pomanjkanje dinamičnega karakterja kompenziral z udobjem, ne bi nič rekel, pa ga tudi ne. Kakšno grbino sem ter tja pobere s takšnim prizvokom, da se vprašaš, če se je spodaj kaj polomilo. Tudi kakšen del armaturne plošče zaškripa, če se med ovinkarjenjem nanj premočno nasloniš.
1,2-litrski turbobencinar je s 155 ’konjički’ najmočnejši in ga kar priporočam. Je precej živahen in niti pri spodnjih vrtljajih nima težav, se prav rad zavrti. Okoli 8 litrov bo porabil na 100 kilometrov, če boste moč večkrat izkoriščali, sicer pa dobrih 7, kar se mi zdi dobro. Seveda je ob treh valjih malce robat in kljub večjima izpuhoma nič kaj brutalen, ampak njegov zvok ne zmoti. Sploh tistih ne bo, ki si boste za dodatnih 1.250 EUR omislili doplačilno vrhunsko ozvočenje Focus s kar 12 zvočniki. Za avdiofile precej zanimiva stvar. In z 8-stopenjskim menjalnikom je motor lepo uigran. Saj smo ta menjalnik pohvalili že tolikokrat, da vam je vse jasno.
Vozniško je torej povprečen in to mu morda zamerim še najbolj. Če je originalni DS ponudil izjemno eleganco in udobje, bi tale dandanes moral vsaj enako kot tekmeci. Q2 je vozniško bolj prijeten in bolj vključi voznika, mini pa prav tako. In to pogrešam.
DS 3 crossback je kljub temu v današnjem času točno to, kar kupci hočete, v marsičem celo več. Na dokaj majhnih gabaritih ponudi nekaj dodatne višine, ker je to danes kul, za vso to lepoto pa v tem primeru zahteva 37 'jurjev'. Veliko, ja, predstavljajte si ga kot kakšen Applov izdelek. Tudi ta znamka je znana po visokih cenah in tem, da jih lasten dizajn včasih tepe po glavi potem z uporabnostjo, kot DS 3 stranska 'plavut morskega psa', zaradi katerega potniki zadnje klopi slabše vidijo ven. Če navdušencev nad logotipom jabolka to ne moti, tudi lastnikov DSov verjetno ne bo. Sploh tistih, ki imajo ob sebi vedno atraktivno modno torbico.
1 / 42
Tehnične specifikacije
Tehnični podatki
tehnični podatki
DS 3 crossback 1.2 puretech 155 EAT8 grand chic
vrsta motorja
turbobencinski, trivaljni, vrstni, 4 ventili na valj