Ekstravaganca in ekskluzivnost

Da prihaja iz modne meke, je jasno že na prvi pogled. Francoske modne kreacije kot že rečeno slovijo po svoji ekstravaganci, obenem pa nimajo prave uporabnosti. V primeru C4 ni tako, saj je baročno okrogla zunanjost še kako uporabna. Količnik zračnega upora namreč znaša vsega 0,29, kar omogoča manjšo porabo goriva in posredno manj škodljivih izpušnih plinov. Omenjeni količnik je pri kupejevskem C4 še nekoliko manjši, sicer pa sta si obe različici na zunaj bistveno različni. Kako ne, če pa sta bili izrisani z rokami dveh različnih oblikovalcev. Verjetno tudi nikoli ne bi opazili, da je C4 bližnji bratranec Peugeotovega modela 307, saj je 60 odstotkov njunih 'notranjih organov' namreč istih. Še največ podobnosti med kupejem in limuzino je spredaj, obe različici imata na primer privzdignjene luči, ki 'mežikajo' dekletom, zadaj pa se pri strehi zaključijo vse podobnosti. Obe sta med sebi enakimi posebni in po našem mnenju na svoj način lepi.

Zunanja podoba opazovalca sicer pripravi na precej nevsakdanjo notranjost, še zdaleč pa nihče ne more biti pripravljen na to, kar nazadnje dobi. Najprej pri volanu, ki je še najbolj podoben ladijskemu krmilu. Sredinski del je namreč fiksen, vrti se le 'obok' volanskega mehanizma. Gledano iz varnostnega stališča kar posrečena rešitev, zračne blazine se na ta način vedno perfektno napihnejo, pri vožnji pa je to moteče, saj so fiksni tudi vsi gumbi na volanu in jih je tako precej težko uporabljati. Ekskluzivnost se poleg volanskega mehanizma, ki je v svetu avtomobilizma trenutno edinstven v pravem pomenu besede, kaže tudi v osrednjem zaslonu na sredini armaturne plošče. Ta prikazuje vse pomembnejše informacije, vključno z vsemi merilniki. Poleg tega, da lahko vozila s podobno postavitvijo preštejemo na prste ene roke, ekskluzivnost še dodatno poveča prozoren zaslon za boljšo vidljivost ob močnem soncu. Če koga skrbi, naj povemo, da nasproti vozeča vozila ne morejo prebrati podatkov, izpisanih na zaslonu. Sicer pa preostala notranjost ni nič kaj ekskluzivna, materiali na pogled in otip niso napačni, Francozom bolj šepa pri njihovi obdelavi. Armaturi ne manjka 'čričkov', uporabniški vmesnik je zastarel in zahteva precej dobre živce, zadaj pa udobno sedijo le povprečno ali nekaj nižje rasle osebe.

Kot najbrž vsi vemo, je francoski proizvajalec z modelom C4 sodeloval v svetovnem reli-prvenstvu. Pričakovali bi, da so do določene mere v športnem duhu narejene tudi civilne različice. Žal ni tako. 1,6-litrski bencinski motor sicer ponuja 88 kW (120 KM) moči in 160 Nm navora in z dobro odzivnostjo hitro reagira na vaše ukaze, za poskočnejšo vožnjo pa mu zmanjka moči. Zelo rad se vrti, je pa pri tem tudi glasen, pri čemer gre krivdo pripisati (pre)kratkemu menjalniku, saj ga v zadnji peti prestavi z lahkoto 'zvrtite do konca'. Pa še precej nenatančen je. Ker so Francozi znani pa tem, da življenje zajemajo s polno žlico, vam bo C4 namesto s športnostjo voljo do uživanja vlil s svojim podvozjem in krmiljenjem. Luknje v cestišču velikokrat le vidite, ker jih tako lepo blaži, volan pa je odziven in natančen, da C4 brez ugovarjanja sledi ukazom.

Pri tem avtomobilu gre, tako kot pri večini francoskih izdelkov, za ekstravaganco v pravem pomenu besede. Težko najdemo stilsko bolj dovršeno vozilo, nikakor pa se ne moremo strinjati z nazivom exclusive, saj ni na vozilu nič takšnega – ekskluzivnega. Če bi primerjali cene med ožjimi konkurenti, bi ugotovili, da si Francozi pustijo plačati predvsem ekstravaganco. Kljub temu, da cena ni tako ugodna, za vse individualiste med vami najbrž še vedno ni previsoka. Sicer pa je pred vrati že novi model, ki pričakovanja prestavlja še malo višje.