Samozavest serijsko

Prve besede zastopnika ob prevzemu več kot 45.000 evrov vrednega BMW-ja 120d M performance so bile: 'Pa postavite ob bok kakšnega tekmeca in naredite primerjavo.' Hja, to vsekakor je samozavest, bi pa dodal, da je lahko, ker je enica zelo prepričljiv avtomobil, v takšni kombinaciji sploh. Sicer pa, za takšen znesek tudi mora biti, ker stane toliko kot dve številki večja serija pet.

Verjetno boste ob pogledu na zadek in napis 120d le zavihali z obrvmi in dejali, da je avtomobil enostavno predrag, ker za podoben znesek lahko volan vrtite tudi v M135i. Sam bi vsekakor izbral tistega, so pa seveda okusi in želje različne in pri BMW-ju pravijo, da se zadnje čase pri njih veliko kupcev raje odloči za več opreme in manj zmogljiv motor, kot pa obratno. Dvolitrski dizelski agregat je tako prava izbira in čeprav na usta ne zmore risati tako širokega nasmeha kot M135i, nikakor ni slab. Manjka mu tisti zvok in pospešek, ki spominja na brco v hrbet, je pa vseeno več kot dovolj zmogljiv. Navora ima veliko, je srednje zvočno uglajen in z njim ste lahko v vsakdanjem prometu presneto hitri. Pa še porabi malo, ne dosti več od šestih litrov.

Ta testna enica torej ni tako draga zaradi motorja pod pokrovom. Dodatna oprema je tista, ki dvigne ceno v višave. Če običajno v testih rad povem, katera oprema se mi zdi smiselna in katera ne, je tokrat zgodba malce drugačna. Dejansko je vsa oprema po svoje zanimiva in uporabna. Nujno potrebna seveda ne, vendar pa z vsemi temi dodatki enica ne zaostaja za dve številki večjo serijo pet. Samodejni osemstopenjski menjalnik je fantastičen in izjemno bliskovit ter uglajen obenem, samodejno prilagajanje dolgega ter kratkega snopa luči deluje brez napak, navigacijska naprava je sicer stvar potreb, je pa vsekakor dobrodošel večji zaslon, zaradi česar armaturna plošča deluje bolj bogato. Kljub vsej opremi seveda enica ni tako prostorsko radodatna kot nekateri njeni bolj plebejski tekmeci, a to niti nikoli ni bil njen namen. Če potrebujete prostornega malčka, poglejte drugam, tukaj je prostornost zgolj v drugem planu.

Tisto kar poleg mondenega in bogatega okolja pri enici še šteje, so vozne lastnosti. Ta avtomobil se zaradi zadnjega pogona in lepo razporejene teže pelje zelo suvereno. Takšna različica sploh, ker je imela trše M podvozje in če slednjega pri tem X1 nisem pohvalil (avtomobil je bil pretrd), ga tokrat lahko. Drugačna osnovna namembnost je pokazala, da je tukaj bolj čvrsto podvozje povsem na mestu. Blaženje in ostale parametre je mogoče spreminjati, a niti v najtršem sport plus ni pretrdo in avtomobil ne poskakuje, kot je to počel X1. Neravnine blaži suvereno, obenem pa deluje neverjetno zanesljivo in z odličnim krmilnim mehanizmom hitro zasvoji. V vožnji sem užival tako zelo, da sem dejansko pomislil na M135, ki se pelje praktično identično, če izvzamem povsem karakterno drugačen motor pod pokrovom.

Takšna enica je torej za tiste, ki si jo lahko privoščite, ker je vseeno nesramno draga, in za tiste, ki imate natančno definirane svoje želje. Za tiste, ki potrebujete majhen avtomobil, ne potrebujete zelo zmogljivega motorja, hočete pa imeti opremo, ki jo sicer ponujajo večji in nadvse prestižno okolje. Oziroma, če poenostavim. Če želite vozniško najbolj suveren majhen avtomobil (športne različice izvzamem), potem je enica s podvozjem M sport idealna kombinacija. Še barva ji je kot ulita.