Ahilova peta pri električnih avtomobilih

Nemci so se najprej posvetili problemu nenadnega in odločnega pospeševanja striktno električno gnanih avtomobilov, ker lahko ta medijsko izredno čislana lastnost preseneti marsikaterega voznika s premalo izkušnjami za volanom električnega avtomobila, sploh pa morebitne začetnike. To velja predvsem za električno gnane avtomobile z že absurdno odmerjenimi zalogami pogonske moči in motornega navora, to ugotovitev pa podpira tudi interna statistika skupine AXA, ker so Nemci ugotovili, da so zelo zmogljivi električni avtomobili veliko bolj dovzetni (+ 50 %) za 'razgrajanje' v prometu, ki se po navadi zaključi s prometno nesrečo, ker njihovi vozniki enostavno niso več sposobni varno kontrolirati zelo močnih (v pogledu razpoložljive zaloge pogonske moči) električnih avtomobilov.

Ob podpori takšnega razmišljanja je izveden tudi prvi preizkusni test skupine AXA, kjer so posnemali zelo presenečenega voznika medijsko opevanega izdelka znamke Tesla ob nenadnem in odločnem pospeševanju, ki se je na testnem krožišču sprevrglo v 'stampedo', ker voznik po nepremišljenem igranju s stopalko za plin ni mogel več ukrotiti podivjane tesle. Ob tem je tesla zadela 'oko' krožišča, ki je po navadi nekoliko višje in po možnosti tudi okrašeno s kakšnimi predmeti, ter poletela na drugo stran krožišča v obrnjenem stanju, kjer je na koncu pristala na strehi in se nato kmalu spremenila v improviziran 'roštilj' … 'Piknik znamke Tesla' so nato prekinili šele gasilci, ki so približno 2,5 tonskega 'nasedlega kita' uspešno pogasili. Ob tem se je izkazalo, da je za nastanek požara kriv predvsem 'mehki trebušček' modela znamke Tesla, ker je avtomobil pred poletom zadel teren in še nekaj stvari, ki so razprle karoserijsko dno in ob tem poškodovale vgrajene akumulatorje.

Zato Nemci sedaj od proizvajalcev električnih vozil pričakujejo vgradnjo dodatne zaščite karoserijskega dna (ob tem celo omenjajo vgradnjo titanovih plošč med akumulatorji in pločevino), istočasno pa od organizacije Euro NCAP zahtevajo tudi uvedbo električnim avtomobilom prilagojenih poskusnih trčenj, kjer bi testirali predvsem vzdržljivost karoserijskega dna. Med težavami električnih avtomobilov, ki jih je še 'neprodana' stroka že zdavnaj prepoznala, pa omenjajo preveliko maso današnjih električnih in ostalih avtomobilov. Leta 2000 je imelo povprečno težko vozilo na nemških cestah približno 1340 kilogramsko maso, sedaj so avtomobili v povprečju že četrtino težji (+ 25 %), temu noremu trendu pa žal ni videti konca. Kot prikaz, kako pogubna (slaba partnerska zaščita ob trku z lažjimi vozili …) za ostale udeležence v prometu je lahko prevelika masa električnega in tudi kakšnega konvencionalno gnanega vozila, so Nemci tokrat v testnem čelnem trčenju pri 50 km/h soočili dva konstrukcijsko sorodna Volkswagnova golfa (klasično gnan golf VII in njegova elektro različica).

Približno 1250 kilogramov težak običajni golf VII je ob srečanju s približno 400 kilogramov težjo električno verzijo golfa VII dobil občutno večje poškodbe karoserije kot dobro rejeni električni golf, ker je fizika v tem pogledu neizprosna. Zato pa narašča tudi število SUV vozil, ker so nekateri izmed nas zelo zaskrbljeni nad lastno varnostjo, seveda nam je ob tem popolnoma vseeno za druge udeležence v prometu. Takšno 'človekoljubno skrb' bi morale zavarovalnice seveda obvezno nagraditi z občutno višjimi zavarovalnimi premijami za družbeno neodgovorne lastnike SUV in podobnih vozil, ker je tudi kolateralna škoda, ki jo 'zavaljena SUV krava' lahko povzroči ob nesreči lahko precej višja kot pa v primeru nesreče z normalnimi avtomobili. Pa še naziv dejansko družbeno odgovorna zavarovalnica lahko pridobijo ob pomoči ponujenega razmišljanja.