Pa je novi tiguan res še oblikovno zadržan? Zadnje čase Volkswagnove modele spremljajo precej ostre, ravne linije in trendu je seveda podlegel tudi tiguan. Meni osebno so všeč, ker zaradi ravnih luči in ostrih potez avtomobili potem izgledajo kot izklesana skulptura. Le poglejte ga, spredaj je zelo napadalen s kromom med lučmi ter ozkima žarometoma. S paketom R line bi bil še bolj agresiven in zato bo slednji seveda na voljo.
Ampak oblika je, kakršna je, bolj pomembno je ostalo. Znotraj je prostora več, kar je logično, saj je tiguan v dolžino zrasel za šest centimetrov, za tri je širši in prav toliko nižji, medosna razdalja pa se je povečala za skoraj osem centimetrov. Zadnja klop je vzdolžno pomična za zajetnih 18 centimetrov, predvsem pa je večji prtljažni prostor, ker so pri Volkswagnu pač mnenja, da ste kupci bolj dinamične sorte in s seboj radi vozite veliko športnih rekvizitov. Če je klop potegnjena naprej, ima prtljažnik 615 litrov prostora, kar je 145 več od predhodnika. V tem primeru seveda za kolena višjih hitro zmanjka prostora, sicer pa ga je več kot dovolj in na zadnjih sedežih je pravzaprav zelo udobno.
Voznikovo delovno okolje je oblikovno znamki primerno zadržano, a zelo lepo pospravljeno in z velikim zaslonom na dotik tudi moderno izgleda. Opcijsko so na voljo še veliki digitalni merilniki pred volanskim obročem, oba zaslona pa pravzaprav nista presenečenje, saj ju ponujajo že v ostalih modelih in je poteza logična. Vse skupaj je zelo pregledno in tudi kakovost izdelave je na visokem nivoju, kar spet ni nič novega.
Kako se tiguan pelje, vam povem v testu. Na teh mednarodnih premierah nam namreč vedno pripravijo najbolje opremljene različice, ki so potem superiorne v skoraj vseh pogledih, a je njihova cena dvakrat višja od povprečne cene pri nas kupljenega avtomobila. Lahko le povem, da je kljub dvajsetpalčnim platiščem tokratni avtomobil ostal dovolj udoben in ni nadležno pretresal. Pač, podatek za vse tiste, ki bi si ga želeli omisliti v vpadljivi modri barvi in z velikimi platišči. Lega je bila zanesljiva, občutek na volanu dober in vleka koles po kolesnicah ni bilo čutiti, kar se pri širokih pnevmatikah hitro občuti. Opazen pa je takšen tiguan, sta mi na poti skozi Berlin v znak pohvale pomahala dva lastnika prejšnje generacije.
Če vas mikajo varnostni sistemi, ja, tiguan jih je poln. Ponuja sistem za preprečevanje trkov, prepoznava pešce, ima opozorilnik pred nenamerno menjavo voznega pasu, nastavljivo podvozje, aktivni radarski tempomat pa v gneči postane pomočnik in takrat tiguan vozi skoraj sam. Ob srečanju s pešcem se pokrov motorja v 22 milisekundah dvigne za pet centimetrov in na ta način poskuša omiliti posledice trka. Na voljo je štirikolesni pogon, kopica motorjev, med katerimi je tudi najmočnejši dvolitrski TDI s kar 240 'konji', kakršnega smo preizkusili že v tem passatu. Sam sem vozil malce šibkejši s 140 kilovati in je več kot dovolj zmogljiv, posebej prijeten se mi je zdel tudi motor TSI s 132 kW moči. Seveda so na voljo še šibkejše različice, menjalnik DSG in vse, kar pač Volkswagen v tem trenutku ponuja.
Na zahtevne terene ga pogosto ne boste vozili, a tudi tam ne bo hitro omagal. Mi smo se z njim lahko zapeljali po posebnem poligonu z zahtevnimi klančinami, luknjami, kjer do izraza pridejo zapore diferenciala oziroma elektronsko premikanje navora do kolesa z dobrim oprijemom, pa strmi klanci navzdol, konkretni bočni nakloni, šlo je brez težav, le program vožnje je bilo potrebno pretakniti v način za brezpotja. V elegantnem okolju se boste skratka brez težav varno zapeljali tudi po neurejenih podlagah. Za konec le še cena: ta znaša vsaj 31.800 evrov.