Kompresija

Če citiramo obrazložitev izraza 'kompresija' direktno iz SSKJ: 

kompresíja  -e ž (ȋ) 1. fiz. manjšanje prostornine plina zaradi večanja tlaka, stiskanje: zrak se pri kompresiji zelo segreje / izotermna kompresija 2. strojn. gib bata, pri katerem se plin ali para v valju stisne; kompresijski gib: pred kompresijo se sesalni ventil zapre ◊ med. pritisk na del organizma, ki ga povzroči novotvorba, krvavitev ali vnetje ♪

Izraz 'kompresija' torej lahko pomeni marsikaj, lepše poslovenjeno bi lahko bil 'stisk', tudi, denimo, ko 'zazipam' oz. 'zararam' slike in jih pošljem uredniku. Ampak v avtožargonu pomeni samo tisto strojniško razlago zgoraj in se dogaja izključno v motornem valju.

V bistvu je sama razlaga sila preprosta, saj gre v osnovi le za to, da se bat v valju pomakne navzgor in stisne plin. In to je vse, kar kompresija v svojem ozkem smislu v bistvu pomeni. Dobro, kaj pa se zgodi potem? Bodisi neposreden vbrizg goriva ali mešanice prek uplinjača, da imamo vnetljivost, nakar svečka sproži iskro in povroči eksplozijo, ki je posledica stisnjenega plina ter iskre. Hitra razširitev plinov, ki je posledica eksplozije, potisne bat navzdol. In postopek se ponovi. Znova in znova, dokler ne pridete na cilj.

Nikakor pa ne gre zamenjati kompresije s kompresijskim razmerjem. To je pa vrednost, ki predstavlja razmerje med največjo možno kapaciteto zgorevalne komore in najmanjšo. Torej, vrednost primerja dve različni prostornini: prostornino valja, ko je bat v najnižjem položaju, ter prostornino, ko je v najvišjem. Zato se vedno označuje kot nekaj proti nečemu. Pri tej mazdi, ki jo je Anže imel na testu v videu, recimo 14:1. Kompresijsko razmerje igra veliko vlogo pri sami moči motorja in učinkovitosti. Večje, kot je razmerje, večja je toplotna učinkovitost, manjša je poraba. Vsaj v teoriji.

Tam nekje do leta 1930 je bilo največje razmerje do 6,5:1; do sredine 20. stoletja pa se je skoraj podvojilo. Razlog za to tiči v vpeljavi tetra-etilnega svinca in precej izboljšanih oblik zgorevalnih komor. Ni pa več vse v kompresijskem razmerju. Novi ferrari 488 GTB ima razmerje samo 9,4:1, kar je posledica turbopolnilnika, in mu je težko očitati, da ni učinkovit. Mogoče le nevarčen ...

Kompresija je torej ključna pri delovanju vsakega motorja z notranjim izgorevanjem. Ni pa to samo abstrakten pojem, z njo imamo lahko tudi težave. Kompresija v valjih je namreč lahko slaba, kar se realizira v 'cukanju' avtomobila oz., če je res slaba, potem se motor niti ne prižge. Do tega lahko pride zaradi slabega tesnenja pri ventilu in če to ni 100-odstotno, potem iz valja uhajajo plini in tlak se zmanjša. Pri starejših motorjih minimalno odstopanje pri kopresijskem razmerju ni kritično, ampak seveda naj bo raje ničelno.

Običajno so kompresijska razmerja pri bencinskih motorjih nekje 10:1 pa vse tja do 14:1, pri dizelskih pa so večja, in sicer od 16:1 naprej. Če razmerja, predvsem tista večja, lepo funkcionirajo, je odvisno od večih faktorjev, denimo, od kota postavljenega vžiga, zaporedja vžiga itn. Mazda se hvali, da je z visokim kompresijskim razmerjem pri bencinskih motorjih dosegla več kot ostali proizvajalci s turbopolnilniki. Če je pri njih razmerje 14:1, je, kot smo rekli, pri večini proizvajalcev nekje 10:1, pri dizelskih motorjih pa precej več. Naslednja stopnja bo baje že kar 18:1 za bencinski motor, kar bi naj ugledali že pri naslednji seriji motorjev skyactiv.