Kristalizacija

Prav karakterizacija je prinesla v focusa polno mero športnosti. Namensko, saj naj bi se zanj odločali predvsem kupci, ki se največ vozijo sami ali v dvoje; družine si lahko vse to, kar dobrega ponuja Ford na tej platformi, privoščijo raje v modelu C-max, ki je prostornejši in uporabnejši. Focus še vedno ostaja povsem klasična kombilimuzina s petimi vrati, v kateri se najbolje počutita njegov voznik in sovoznik. V zadnji verziji navzven spremenjen le v agresivnejši a tudi markantnejši obraz, ki je lasten zadnjim hišnim trendom in kot tak precej bolj všečen in razpoznaven ter na zadku s konkretneje poudarjenimi prehodi na pločevini in novim dizajnom luči, kljub isti celotni bočni silhueti, bolj kupejevsko usmerjen. Primanjkljaj gre čutiti le pri navidezno večji oddaljenosti od tal in še ta je odvisna od velikosti platišč ter višine pnevmatik, na katerih stoji focus.

Notranjost je v osnovi enaka kot pred prenovo a polna izboljšav, novosti in svežine ter deležna krepko boljših materialov in boljše izdelave. Novi merilniki se spogledujejo z Audijevim dizajnom in unikatnostjo dodatnih hišnih prijemov, profilirana temno siva obloga sredinske konzole pa odlično sovpada s focusovim karakterjem. Ergonomija za volanom focusa ostaja enaka, torej odlična. Mogoče velja omeniti le spodrsljaj pri gradnji sedežev. Kompaktno trde a udobne sedeže so tu nadomestili športni sedeži, napravljeni iz precej mehkejše pene, ki so kratkomalo za sedenje precej slabši kot predhodni. A se sedeži odkupijo z dobrim bočnim oprijemom in izdatno nastavljivostjo. In na žalost se Ford kar noče in noče posloviti od neprijetnih trdih plastičnih oblog na vratih, ki so v območju notranje kljuke popolnoma brez podpore in se tam tapiserija prav grdo ugreza ob pritisku nanjo. Človek pa bi si želel tudi boljšo zvočno izolacijo, saj zna biti šum vetra kot tudi hrup motorja v kabini precej moteč. Paket titanium poleg temno sive barvne kombinacije notranjosti prinaša z avtomobilom cel kup opreme, ki obsega osem zračnih mehov, sistem stabilnosti vozila, parkirne senzorje, nastavitev trdote vrtenja volanskega obroča, športno podvozje, osemnajstpalčna kolesa, gretje prednjega vetrobranskega stekla, pametne brisalce, dvokanalno klimatsko napravo, Sonyjevo avdionapavo z MP3 in USB-predvajalnikom, povezavo bluetooth ter potovalni računalnik.

Testni focus predstavlja najzmogljivejšo dizelsko različico, ki jo je moč dobiti v takšni kombinaciji. Preverjeni dvolitrski turbodizelski motor z oznako TDCI in v tem primeru s 136 KM (100 kW) moči ter 360 Nm navora ima v sebi dovolj potenciala, da se tak focus pelje skoraj po vseh željah voznikov. Dovolj velika zaloga moči, predvsem pa široko območje največjega navora v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom omogočata precej dinamično vožnjo. Slabost pogonskega sklopa je le v območju najnižjih motornih vrtljajev; meja pod 1750 vrtljaji/min je kritična, saj je od tu dol zaradi lahkega vztrajnika in posledično majhne vztrajnosti motorja ter mirovanja turbine motor dobesedno mrtev. Nasprotno; prav zaradi majhnih vztrajnosti se motor od kritičnih vrtljajev navzgor zato s polno močjo zelo hitro zavrti do dovoljenih 4500, kjer se vmeša lučka za prestavljanje navzgor. Poraba zna pri odločnejši nogi preseči 10 litrov/100km, normalno pa se giblje okrog 7,5 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov. Pregovorno odlično podvozje focusa je temu motorju pisano na kožo. Lega na cesti je zelo dobra v vseh situacijah, vodenje natančno in kontrolirano. O stabilnosti ne gre izgubljati besed, le pri udobju velja omeniti dva režima, katera se pri focusu opazi. Mehko blaženje je prijetna lastnost ob zmerni vožnji, togost in klenost pa ob ostrih manevrih hvalevredna. Prav tu se izkaže v najlepši luči.

Če je mimo focusa zaradi njegove povprečnosti do prenove šlo skoraj preveč kupcev, gre verjeti, da bo sedaj (in vsekakor je tudi že) situacija drugačna, saj je posodobitev avtomobila prinesla tisto, kar je focusu do sedaj manjkalo. Kristalizacija je zagotovo uspela.