Najmočnejši na svetu

Vseeno pa ne morem mimo nečesa: pri BMWju mu pravijo SAC, kar pomeni Sports Activity Coupé. Sam bi to prevedel kot kupe za športne aktivnosti in ne športni aktivni kupe. Dve in pol toni težko, skoraj pet metrov dolgo in 1,7 metra visoko vozilo pač ne more biti športno. Še manj pa kupe. To zamerim vsem proizvajalcem, ki se požvižgajo na tradicionalno oznako kupe in jo obesijo vsakemu novemu avtomobilu, ki ima malo bolj nizko streho zadaj, da je ja še manj prostora. Sicer je X6 že v osnovi tako velik avtomobil, da je prostora na vseh štirih sedežih v kabini dovolj, vseskozi pa je prisoten občutek, ki bi mu v kakšnem manjšem in nižjem vozilu lahko rekli športno utesnjen. Izza volana X6 je namreč videti ogromno pločevine, ki obdaja potniško kabino, sploh pogled naprej, čez motorni pokrov, je zaradi velike gube na njem impozanten in vliva nekaterim voznikom tega modela preveč poguma na cesti. Ker je vse podrejeno obliki, malce trpi tudi uporabnost. Voznik bi lahko imel na voljo več odlagalnih mest, medtem ko je zadek kar visoko od tal, kar pomeni težje nalaganje predmetov v prtljažni prostor, ki je povprečno velik, vendar ne smemo pozabiti, da se pod njim skriva še kup baterij, ki oskrbujejo dva elektromotorja.

Tu pa pridemo do še ene zanimive oznake tega X6, ActiveHybrid. Ni ravno tipičen predstavnik sodobnih hibridov, ne? To pa zato, ker gre enostavno za najmočnejši hibrid na svetu! Pa tudi prvi hibridni BMW. Da začnemo s številkami; največja moč sistema znaša 357 kilovatov, oziroma pa domače 485 'konjev'. Navora je skupaj za kar 780 Nm in zato je tale kolos še kako agilen. Naravnost. Za ovinke je kot rečeno preokoren, čeprav je presenetljivo, kako se ta gmota lahko tako hitro pelje in drži ceste. Zahvala gre zelo trdemu podvozju in ogromnim, 20-palčnim kolesom, dobri pa sta tudi vodljivost in občutek na volanu, kar gre od BMW-ja vselej pričakovati.

Pomembno je, da na ta avtomobil ne gledate kot tipični hibrid, od katerega pričakujete izjemno majhno porabo in totalno podrejenost okolju. Čeprav tovarna obljublja povprečno porabo pod desetimi litri, v resnici porabi okoli 15 litrov, kar pa sploh ni toliko za več kot 350 kilovatov. S pomočjo dveh elektromotorjev se zelo odločno odlepi z mesta in potem lepše pospešuje, čeprav ima že sam bencinski V8 z dvema turbinama 300 kilovatov. Zelo zanimiva je rešitev s posebej razvitim samodejnim menjalnikom s sedmimi stopnjami, ki deluje v treh variabilnih načinih, da lahko izkoristi delovanje dveh elektromotorjev. Eden je namenjen speljevanju in vožnji samo na elektriko pri majhnih hitrostih, drugi pa potem pomaga motorju, ko je vožnja hitrejša. Vse skupaj je vrhunsko uglašeno, zato navdušuje in kaže na iznajdljivost bavarskih inženirjev, ki želijo z vsako novostjo prekositi vse tekmece.

V praksi je najbolj prijetno, ko lahko samo na elektriko do 60 kilometrov na uro dobra 2 kilometra počasi vozite po ulicah in ste prijeten in umirjen voznik, da vas okolica niti opazila ne bi, če ne bi bil avtomobil tako velik. In če vam potem trzne kakšen živec in (ne)namenoma pohodite stopalko za plin, se V8 takoj vključi in zahrumi. O pospeških raje ne bi, saj je navora toliko, da po zmogljivostih skoraj parira najmočnejši izvedbi X6 M, le v cenik raje ne glejte, saj takšen stane 120 tisoč evrov.

Sodobna tehnologija je pač draga; mimogrede, električna sta še servo in klimatska naprava, da vse skupaj nemoteno deluje tudi, ko se veliki V8 izklopi. Dodana vrednost v smislu elektrike pri tem avtomobilu na koncu igra dvojno vlogo. Lahko je opravičilo za tiste, ki želijo avtomobil s skoraj 500 'konji', pa se opravičujejo, češ, saj je hibrid, po drugi strani pa bodo tudi dajatve zaradi impresivne tovarniško izmerjene porabe manjše. Saj je vseeno, če je v praksi vse drugače, bistveno je, da deluje in da naredi velik vtis.