Indijanska pomlad

Seveda, jeep je sinonim za vrhunske terenske lastnosti in zato marsikdo, ki vozi terenca, pogovorno pravi, da vozi džipa, čeprav ima na svojem dvorišču dejansko nissana. In če zadaj piše trailhawk, potem gre za hud stroj, ki tudi konkretne hribe prežveči za šalo. Cherokee je prav tako legendarno ime v ameriški ponudbi terenskih vozil in zadnji je spustil marsikatero čeljust. Oblika je namreč vse kaj drugega od tistega, kar smo bili vajeni v preteklosti.

Mene je prvič šokiral. In drugič tudi. Spredaj je tako netipičen jeep, da je marsikdo na prvih slikah mislil, da je samo neka fotomontaža. Če ne bi imel značilne maske s sedmimi pokončnimi režami, bi ga mimogrede pripisali kakšni korejski znamki, ampak se ne bom toliko vtikal v obliko, ker sem se nanjo hitro navadil in ker je nekaterim celo zelo všeč. Bolj pomembno je, da gre za kar konkreten avtomobil, ki je v primerjavi s predhodnimi modeli podlegel sodobnim trendom, ko morajo biti tudi linije malo bolj surovih avtomobilov zaobljene. V bistvu samo trailhawk, ki je najbolj izvencestno usmerjena različica, izgleda 'terensko', ampak k sreči izgled odraža dejanske zmogljivosti. Trailhawka boste prepoznali še po terenskih dodatkih, kot so vlečna kljuka v rdeči barvi, zaščitne obrobe, napisi, za palec večja oddaljenost od tal in podobno, le druga platišča bi bila bolj primerna za teren, ker je takšnih preveč škoda. Na testnem so bila že po nekaj tisoč kilometrih zelo 'lepo' opraskana.

Znotraj kraljuje velik osrednji zaslon, ki je občutljiv na dotik in ponuja praktično vse, kar tudi gumbi pod njim, in še veliko več. Je pregleden in dokaj enostaven, morda bi bil lahko še malo bolj odziven, ampak nasploh pusti dober vtis. Res je super, da ima uporabniški vmesnik še namenske gumbe za razliko od Francozov, ki so jih kar ukinili pri nekaterih avtomobilih, da ni potrebno odmikati pogleda s ceste med vožnjo. Počutje v notranjosti je kar ameriško. Tudi tukaj vse deluje veliko, masivno in oblika kar lepo skriva prave mere tega jeepa. Kabina je zato prostorna, potniki se bodo v takšni bogato opremljeni različici dobro počutili, je pa res, da na pogled privlačno usnje ni naluknjano, zato bo na sedežih poleti verjetno veliko potenja. Žal je prtljažni prostor skromen, predvsem visoko dno omejuje uporabnost, ko je vsak liter pomemben. Zaradi zaobljenosti je težje kot nekoč določiti, kje so vogali avtomobila, se pa zelo dobro sedi. Sedeži so mehki in voznikov ima dobro nastavljivo ledveno oporo. Nasploh je vožnja kar prijetna, čeprav bi morala biti zvočna zatesnitev še boljša med hitrejšo vožnjo.

Prava osvežitev je bil jeepov motor, ki je za naše razmere tako netipičen, da verjetno ne bodo nobenega prodali v Sloveniji. Bencinski je, ja. V6, 3,2 litra delovne prostornine in 200 kilovatov, to je 273 'konjev'. Moči je v bistvu ravno prav, sploh ne tako veliko, kot se bere. Cherokee dobro potegne, sam motor ima prijeten zvok šestvaljnika in na terenu se večinoma obnese bolje, ker ima že iz prostega teka več navora, samo ... ja, poraba je tista, ki bo vse odvrnila, tudi če je bencin malo cenejši zadnje mesece. Pod 12 litrov na 100 kilometrov kar pozabite, ob pogostih izletih na hribovite ceste pa še kar nekaj litrov več. Če ne plačujete sami za gorivo, ga kar vzemite, vam bo všeč! Sploh, ker z njim pride samodejni menjalnik s kar 9 prestavami, tako da ne boste nikoli vedeli, v kateri je. Hecno je tudi to, da v 9. prestavo skoraj nikoli ne prestavi, celo če sami menjalniku ukažete, se sicer pojavi številka 9, vrtljaji pa nič ne padejo, ker elektronika smatra, da je bolj smiselno prestavo nižje. Vseeno gre za verjetno najboljši menjalnik, ki je bil kadarkoli vgrajen v jeepe, po drugi strani pa vem za določene 8-stopenjske, ki se v določenih evropskih avtomobilih obnesejo še bolje, tako da število prestav ni nujno merilo za superiornost.

Čeprav takšen cherokee tehta krepko čez dve toni, vožnja ni utrujajoča. Seveda z njim ne boste divjali, ampak je dobro vedeti, da se čisto spodobno pelje naravnost in tudi ovinkov ga ni strah. Nagibanja karoserije je nekaj več kot pri uveljavljeni evropski konkurenci, vendar je tudi samo blaženje malenkost bolj udobno. Volan ni 'ameriško odtujen', kar me je zelo pozitivno presenetilo, in če sem bil zadovoljen z voznimi lastnostmi na urejeni cesti, sem bil nad tistimi na terenu navdušen. Kot pravi terenec ima cherokee seveda štirikolesni pogon. Po novem ima lahko tudi samo sprednjega, ampak, lepo vas prosim, jeep pa sprednji pogon?

Preseneča, da ima novi cherokee toliko različnih opcij pri pogonih. Poleg sprednjega imate namreč lahko štirikolesnega, ki se imenuje 'active drive I' in deluje kot večina sodobnih sistemov: ves navor na sprednji kolesi, ko je treba in ko senzorji zaznajo, da se sprednja os vrti hitreje od zadnje, pa še nazaj, da se vrtita enako hitro. Ampak to ima že skoraj vsak večji križanec, zato je pri tej različici še reduktor, da lahko počasi pleza čez največje prepreke in že s tem bi bil terensko eden od najbolj, če ne celo najbolj zmogljiv v razredu, no, pa so mu za vsak slučaj dodali še zaporo zadnjega diferenciala. Meni se v času testa z njim ni uspelo zakopati v blatu in snegu, dokler sem se držal poti, ki bi jim lahko vsaj približno rekli kolovoz, čeprav niti voza ne vidijo. Vem, da vozniki takšnega avtomobila ne bodo nikoli zapeljali na takšen teren, kot sem sam, zato je dejansko za večino kupcev enostavno preveč zmogljiv. Je že fino vedeti, da zmore, ampak večini bo celo samo sprednji pogon dovolj, kaj šele osnovni štirikolesni. Podlaga je bila sicer odličen poligon za test pogona, ker so se lepo izmenjevale skale, pesek, sneg in blato. V takšnem primeru je kar težko izbrati primeren program iz nabora 'selec-terrain', ki so na voljo z gumbom ob prestavni ročici, ampak, ko sem se ustavil na strmem klancu, kjer je imelo praktično vsako kolo različen oprijem, se je lepo čutilo, kaj vse danes zmore elektronika, ko zavira kolesa, na katerih je preveč navora, hkrati pa mehanika prenaša moč na kolesa z oprijemom, da se jeep nekako potegne iz neugodne situacije, na kateri bi večina novodobne 'šminke' lepo obstala.

Za avtomobil, ki stane 56 tisoč evrov, so morda prave terenske lastnosti res v zadnjem planu, je pa fino, da jeep na tem področju še vedno izstopa. Sploh je fino, da se presenetljivo dobro pelje tudi na urejenih podlagah, zato gre za enega boljših kompromisov zadnjega časa. Če vam je seveda na pogled všeč in če imate pri Petrolu kakšno skrivno pipico za bencin.