Krpanova kobila nosi tudi pse

Tokratni ima oznako krpan. Kdo je bil prvotni Krpan, veste, a ne? Tisti frajer, ki je švercal sol in mimogrede nalomil še Brdavsa. Ampak to so pripovedke, pravega Krpana pa sem srečal pred leti, ko me je med snemanjem nekajkrat dvignil kot kilo soli. Gregor Stegnar mu je ime in nanj sem se spomnil, ker je za trening dvigoval Volkswagnov caddy. No, njegov 700 kilogramov težak sprednji del.

Takšen caddy krpan pa zmore nositi še več. To je dejansko samo lepa slovenska oznaka za različico LGV, torej za v osnovi potniški caddy, ki ima za drugo sedežno klopjo pregrado in je brez stekel ob straneh zadaj. Takšnega torej lahko kupite podjetje, da se ognete DDVju. Tokratni je krajši, lahko vzamete tudi podaljšanega, ampak že v tega lahko spravite 3,2 kubika robe oziroma 3,7 s paketom Flexi plus. To je možnost zlaganja sovoznikovega sedeža, saj potem vanj spravite še občutno daljši predmet.

Da caddy lahko s seboj prevaža kup robe, je jasno, saj že ime pove, caddy je namreč nosač. Tudi tisti 'sužnji', berite nosači, ki nosijo palice pri golfu, so caddyji. Volkswagnov to počne zelo dobro, ker je podobno vsestranski kot njegovi večji brati. Zadaj imate lahko krilna ali dvižna vrata, lahko izberete daljšo izvedenko maxi, lahko izberete štirikolesni pogon pa menjalnik z dvojno sklopko, celo zemeljski plin je poganjal eno od različic, ki smo jo imeli na testu.

Zato me ne čudi, da so zelo priljubljene tudi predelave, nekatere kar tovarniške, druge ne. Pred nekaj leti sem na Korziki užival z različico tramper, ki je en takšen mini avtodom s posteljo in ostalim, super stvar za dva, ki ju ne mika vsakodnevno postavljanje šotora. Spanje znotraj je še bistveno bolj udobno, ker pa je povsod v avtomobilu tudi ogromno odlagališč, je dovolj, da po prihodu v kamp ven postavite le mizico in dva stola ter kuhalnik, pa ste pripravljeni. In spakirate v vsega eni minuti, če je treba. Sicer pa je takšen tramper vsakodnevno uporaben kot vsak klasičen caddy maxi: za pet potnikov in kup prtljage.

Velikokrat pa si ga predelajo uporabniki za svoje dejavnosti. Policija si jih je kupila kar nekaj in več jih imajo na Policijski akademiji na oddelku za šolanje službenih psov. Njihovi so prilagojeni temu, da je med vožnjo pes varno pripet in zaščiten, pa tudi potniki, da ne bi kakšen nemški ovčar ob trku postal leteči pes. V njih je seveda odlično poskrbljeno tudi za pse, ti imajo dovolj prostora, da se ne počutijo utesnjeno, zlahka jih je mogoče hitro spraviti iz vozila ali vanj, ko je kakšna iskalna akcija zaključena. Mimogrede, mi smo za potrebe snemanja tla poškropili z drobno kapljico krvi, pa jo je policijski pes našel v vsega 30 sekundah, čeprav je bil pred tem zaprt v vozilu kakšnih 40 metrov proč. Neverjetno.

No, če so psi zadovoljni, smo vsi srečni! Takšen nosač pa se očitno dobro obnese marsikje, veliko sem jih videl tudi pri gasilcih, DARSovcih, poštarjih in še kje. Čudno mi je le, da je postal tako težak, če ga je pa naš Krpan Gregor takrat s takšno lahkoto dvigoval, meni pa ni uspelo. Očitno si konstrukcijsko nisva čisto enaka.