Za v knjigo spominov

Konec koncev je majhna in neprostorna, precej neudobna in glasna, ima šibak motor in ne ravno ogromno opreme. Pa še na avtocesti ni prav nič prijetna, ker okoli platnene strehe zrak precej glasno vijuga. Na trditev o odvodih in integralih ne znam odgovoriti, znam pa poiskati pravi odgovor v zvezi z MX-5. Če vam je vožnja napor oziroma vse prej kot užitek, potem vas vseeno ne bom prepričal, tiste, ki v vožnji uživate, pa brez sleherne težave.

Motor je majhen in šibak, drži. A je majhen in lahek tudi avtomobil, zato zmogljivosti sploh niso tako zelo slabe. Pravzaprav je mazda MX-5 dovolj živahna, ob predpostavki, da prestavimo vsaj prestavo ali dve nižje, ko želimo iz nje iztisniti največ. Sicer pa je še bolj pomembno to, da je vozniško zanimiva tudi pri petdeset kilometrih na uro, ko se zdi, da se peljete najmanj osemdeset. Na trenutke, pa ne prav pogosto, sem si sam sicer zaželel več kot le 93 kilovatov moči in bi zato verjetno izbral dvolitrski motor s 118 kilovati, a po drugi strani za uživanje med ovinki več moči ne potrebujete. Tam pa je tale mazdica tudi najbolj doma.

Prostornost? Hm, ja, zna biti težava, če ste navajeni s seboj ves čas voziti kup krame. Sam nisem in mi je dobrih sto litrov prtljažnika in nekaj manjših odlagališč za sedežema povsem dovolj. Manj stvari kot vozim s seboj, manjša je verjetnost, da se mi kaj premetava po avtomobilu. Bo pa držalo, da to ni družinski avtomobil, zato najprej za ženo vzemite mazdo5, zase pa takšno igračo. A je treba kar pohiteti, ker bo kmalu na trg prišla nova generacija, ta pa se bo poslovila. In samo upam lahko, da ne bo povezana s turbomotorjem, ker je takšen atmosferski agregat mnogo boljši.

Tole je MX-5 z jubilejno opremo takumi, kar pomeni 17-palčna platišča in belo barvo, notri pa usnjeno oblazinjenje, malce štorasto postavljen mikrofon povezave bluetooth, klavirski lak na armaturki, tempomat in navigacijo. Uporabne stvari, a boste tudi brez njih lepo shajali. Za užitek so namreč  pomembni le pogon, podvozje in menjalnik.

Zato sem prav slednje prihranil za konec. Ena sama vožnja s tem avtomobilom vam bo povedala več kot osemnajst odstavkov mojega besedila. Tako odličnega in natančnega menjalnika, s tako kratkimi hodi, drugje ne boste našli. Klik, klik, klik. To je vse, kar boste od njega slišali. Ker je masa majhna in težišče zelo nizko, je lega nadvse igriva, spreminjanje smeri pa otročje lahko. Med ukazom voznika preko volana in med reakcijo avtomobila ni časovnega zamika. Vse skupaj je hipno. Obenem sta sprednji kolesi povsem neobremenjeni s pogonom, ta je namreč na zadnji osi, zato je njuna edina naloga zavijanje. Ker je krmilni mehanizem fantastičen, pa to pomeni, da je avtomobil neverjetno igriv, zanimiv in ubogljiv. Pri speljevanju sicer ne boste uspeli zadka spraviti v zdrs, vsaj na suhem ne, ker je moči premalo, med vožnjo pa vas majhen motor ne bo več motil. 

Test sem želel zaključiti z besedami, da bi sam izbral različico s trdo streho, ker je zvočno bolje izolirana, a nisem povsem prepričan, če bi jo res. S tem avtomobilom se itak voziš s streho dol, zato je skoraj vseeno, iz česa je izdelana. Lahko pa povem, da ob vseh avtomobilih, ki smo jih v številnih letih novinarskega dela že imeli možnost dodobra preizkusiti, mazda MX-5 večini ostaja eden najljubših. No, vsaj meni in Mateju, zato se vedno prepirava, kdo ga bo več vozil. Očitno sem bil tokrat to jaz.