· strožje sankcioniranje uporabe mobilnega telefona med vožnjo,
· zavijanje v desno od rdeči luči na semaforju na označenih križiščih,
· ureditev področja mikromobilnosti (e-skirojev in ostalih lahkih motornih vozil),
· nova bočna razdalja pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov 1,5 metra,
· strožja obravnava neupoštevanja svetlobnih in zvočnih znakov, nameščenih na vozilih s prednostjo,
· višje kazni za neupravičeno parkiranje na mestih za invalide,
· nižja meja, do katere morajo otroci sedeti v otroških sedežih oziroma jahačih.
Uvedba prometnega znaka za vožnjo v desno od rdeči luči na semaforju na označenih križiščih (vendar le, če je smer prosta) lahko pripomore k večji pretočnosti prometa, a pod pogojem, da bodo vozniki poznali pomen znaka in ga seveda tudi upoštevali. Posebej morajo biti vozniki pozorni, da so ob tem manevru zavijanja stalno pozorni na pešce in druge udeležence v prometu (iz obeh smeri), pred zavijanjem desno pa se morajo prepričati, da z njihove leve strani ne prihaja vozilo. Prav gotovo bo potreben določeno prehodno obdobje ter ozaveščanje s strani vseh deležnikov, da se bodo udeleženci v prometu novosti priučili.
Agencija za varnost prometa je vrsto let opozarjala na veliko tveganje, ki ga predstavlja uporaba mobilnih telefonov v prometu in predlagala zakonske spremembe, ki so bile v celoti sprejete. Med vožnjo se ob uporabi mobilnega telefona reakcijski čas voznika namreč pomembno zmanjša, tveganje za nastanek prometne nesreče pa izjemno povečuje. Agencija za varnost prometa je namreč že pred leti predlagala zvišanje globe in število kazenskih točk za uporabo mobilnega telefona med vožnjo za voznike in sicer 250 evrov ter 3 kazenske točke. Za udeležence v prometu, ki ne potrebujejo vozniškega dovoljenja (kolesa, e-skiroji in ostala lahka motorna vozila), pa se kazen za neupravičeno uporabo mobitelov, slušalk in drugih naprav med vožnjo zviša na 120 evrov.
Mobilni telefon ne šteje med primarne vzroke za nastanek prometne nesreče, vendar pa je izjemno pomemben dejavnik tveganja za njihov nastanek. Če voznik na cesto ne gleda le 5 sekund, pri hitrosti 60 km/h »na slepo« prevozi razdaljo več kot 83 metrov. Še večje tveganje pa je na avtocestah, kjer pri hitrosti 130 km/h v petih sekundah prevozi več kot 180 metrov, na hitri cesti pri vožnji 100 km/h pa prevozi 139 metrov. Gre za podobno tveganje, kot da bi takšno razdaljo prevozil z zaprtimi očmi. Voznik vozi z bistveno zmanjšano pozornostjo in s tem ogroža sebe in vse druge udeležence prometa.
Novela zakona prinaša tudi pomembno ureditev področja mikromobilnosti, za kar si je Agencija za varnost prometa prizadevala že dobri dve leti. Ureditev področja e-skirojev je nujna zaradi večje varnosti vseh udeležencev v prometu. Vozniki lahkih motornih vozil, kamor sodijo tudi skiroji in rolke na električni pogon, morajo skladno z novelo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni ali niso prevozne, lahko vozijo ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 kilometrov na uro. Obvezna je tudi zaščitna čelada, do 18. leta. Agencija za varnost prometa priporoča uporabo zaščitne čelade tudi po 18. letu, enako, kot za kolesarje in druge uporabnike lahkih motornih vozil. Z vidika varnosti vseh udeležencev je pomembno, da mora imeti voznik lahkega motornega vozila ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgan na sprednji strani žaromet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani lahkega motornega vozila mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pa rumene ali oranžne bočne odsevnike.
Z novelo se predpisuje tudi primerna bočna razdalja pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, ki znaša najmanj 1,5 m. Gre za izjemno pomemben element za povečanje prometne varnosti za skupine ranljivih udeležencev v prometu, ki bo pripomogel k bolj varnemu poteku prehitevanja. To je še toliko bolj pomembno, kadar kolesarje, voznike lahkih motornih vozil ali mopede prehitevajo večja vozila, kot so avtobusi, tovorna vozila in podobno.
Novela zakona prinaša tudi strožjo obravnavo neupoštevanja pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, nameščenih na vozilih s prednostjo za spremstvo in v spremstvu. Kazen za priključitev intervencijskemu vozilu se zviša na 300 evrov.
Globa za kršitev prepovedi parkiranja na označenem parkirnem mestu za invalide se zviša na 200 evrov. Glede neupravičenega parkiranja na prostorih za invalide Agencija za varnost prometa vse od začetka, od leta 2015 aktivno sodeluje v projektu Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide Invalidom in gibalno oviranim se namreč z neupravičenim parkiranjem otežuje mobilnost in uporabna vrednost infrastrukture, ki je zgrajena z namenom njihovega neoviranega dostopa, ne glede na vrsto pripomočka, ki ga uporabljajo.
Znižuje se tudi meja, do katere morajo otroci sedeti v otroških sedežih oziroma jahačih. Med vožnjo v motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom mora biti otrok, manjši od 140 cm ali lažji od 36 kg, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren fizičnim lastnostim otroka. V motornem vozilu, ki ni opremljen z zadrževalnim sistemom, ni dovoljeno prevažati otrok, mlajših od treh let, otroci starejši od treh let in manjši od 140 cm pa se smejo prevažati le na sedežih, ki niso prednji sedeži. Otrok ni dovoljeno prevažati v nazaj obrnjenem zadrževalnem sistemu v sedežu za potnike, zaščitenem s prednjo zračno blazino, razen če je zračna blazina deaktivirana mehanično. Agencija za varnost prometa opozarja na dosledno spoštovanje uporabe otroških zadrževalnih sistemov na vseh, tudi najkrajših poteh. Z močjo rok in nog se namreč ob morebitnem trku lahko zadržimo le pri vožnji do 7 km/h.
Agencija za varnost prometa še dodaja, da so omejitve hitrosti in predvsem njihovo dosledno spoštovanje, ključnega pomena za varno udeležbo v cestnem prometu in namenjene naši lastni varnosti. Zmerno in odgovorno naj vozniki vozijo zato, ker so le tako najbolj odgovorni do sebe in drugih udeležencev v prometu, in z zavedanjem, da se objestna vožnja lahko konča usodno, ne zato, da jih ne doletijo globe.