Damijan Kastelic Gledalec Damijan se je ljudstvu odločil pokazati svojega nabritega citroëna C4, ki ovinke polaga kot za šalo in pušča v prahu marsikaterega visokokategornika. Ob pogledu na slike bi lahko prejšnji povedi nemara celo verjeli, vendar pred sabo imate citroëna C4 by Loeb. Avto, ki je lepo našminkan, ampak pod lepo podobo stvari ostajajo povečini nespremenjene, tako da se od standardnih modelov C4 ne razlikuje kaj dosti. V tem primeru torej videz vara, namreč razen spojlerja na njem ni nič relijastega. Pa še ta je premajhen.
Avto na prvi pogled namiguje na dirkaški pedigre. Kaj je na njem dejansko posebnega?
Pri Citroënu so se z modelom C4 by loeb odločili počastiti slavnega reli-dirkača. Kdo je Sebastien Loeb, verjetno veste. Gre za 9-kratnega zaporednega svetovnega prvak v reliju in baje je imel prste vmes pri snovanju tega citroena. To sicer močno dvomim, ker bi nedvomno želel tudi več moči pod pokrovom, ki je je sicer navajen. Verjeto bi želel tudi kakšno spremembo pri podvozju, tako je pa serijsko ni. Vse je samo šminka. Serijske so tudi nalepke pri vratih, zadnji spojler, 17-palčna bela platišča in pa zunanja vzvratna ogledala v beli ali črni barvi. Znotraj je nekaj več aluminija, rdeči šivi in športni sedeži. To pa je tudi to, kar tega loči od navadnih C-štiric.
Si se lotil kakšnih nestandardnih predelav?
Skoraj nič, saj je avto lepotec že kot takšen. Malenkost sem ga dal spustiti, tako da je zdaj nekoliko nižji od standardnega in pa zatemniti zadnja in sprednja stekla. Znotraj je nedotaknjen, z edicijo by loeb pa pridejo serijsko športni sedeži, tokrat v črno-rdeči barvni kombinaciji. Opreme je tudi polno, zato dodatkov ne potrebujem. Poleg potovalnega računalnika ima celo parkirne senzorje spredaj in zadaj, kar je leta 2009 bilo kar luksuzno. Morate pa priznati, da izgleda od navadnih modelov C4 neprimerljivo boljše.
Priznamo, seveda. Kakšen je torej motor?
Motor je 1,6-litrski dizel s 110 konjskimi močmi, kar mi sicer zadošča. So tudi dvolitrski bencinarji z več kot 150 'konji', vendar tam bi bila poraba neprimerljivo večja, tako pa mi pije samo 6 litrov na 100 kilometrov, kar je zame več kot sprejemljivo. Kritik glede pogonskega sklopa nimam, kar ni presenetljivo, saj je avto star komaj dobra štiri leta. Teče lepo, težav z njim še tudi nisem imel, me pa moti ena stvar, in sicer zvok. Bolje rečeno, njegova glasnost, saj je avto slabo zvočno izoliran in zna že ob umirjeni vožnji motiti. Dizli imajo tako ali tako značilen zvok, ki mi je sicer všeč, tale pa že zna biti malce nadležen.
Naviješ radio in je težava rešena. Kako se pa vozi?
Meni je avto super za vsakdanjo vožnjo. Noreti se z njim itak ne da, ker nima dovolj moči pod pokrovom, za umirjeno vožnjo pa je zelo fin. Dobro, to se sliši, kot da se nikamor ne premakne, kar pa sploh ni res. Saj pri višjih obratih kar potegne, ampak vseeno ne dovolj, da bi upravičil izgled, zato se raje vozim civilizirano. Na kakšnih semaforjih raje ne pospešujem, saj imajo ljudje ponavadi prevelika pričakovanja, razočarati jih pa tudi ne želim. Sedeži so mehki in udobni, čisto po francosko, tako da me na dolge relacije sploh ni strah. Prostoren pa je tudi dovolj, že kar precej za kupejsko obliko.
Katere avte si imel v lasti pred tem?
Samo enega, ta C4 je moj drugi avto. Pred njim sem imel fiata punto, štirivaljnika z 1,2 litra delovne prostornine, ki je bil športen tudi ravno toliko, kot se sliši. Nič sploh. Presenetljivo nimam veliko slabega za povedati o njem, saj je bil za mestno vožnjo idealen. Žejen ni bil, pa še dovolj majhen, da sem ga v mestih lahko potisnil v vsako luknjo. Preskok s tistega fosila na tega lepotca je bil kar izrazit in mogoče mi je zato še vedno tako zelo pri srcu, ker sem bil navajen tiste 'drvarnice'.
Je kar razlika, ja. Kaj pa če odmisliš številke, kateri avto bi izbral?
Verjetno ste pričakovali, da bom tu govoril o ne vem kakšnih bugattijih ali zondah, ampak se bom spet vrnil k francozu. Avti za več stotisočakov me ne privlačijo, kajti z njimi so preveliki stroški, premalo so praktični pa še njihovega potenciala ne izkoristiš praktično nikjer. Zato bi si verjetno izbral citroëna DS5. To je zame avto z idealno šminko, ki je še lepša od tega, je izjemno udoben in pošteno izstopa med vso pločevino na cestah. Poseben je tudi znotraj, predrag pa tudi ni. V redu, ni ravno poceni, ampak itak cena tukaj ni faktor, kajne?
Zadnje besede?
Za tarnati skorajda nimam kaj. Logično, avto je letnik 2009 in ima samo 70 tisoč prevoženih kilometrov, tako da nekih problemov še nisem imel. Lahko samo potrkam. V njem resnično uživam, še posebej v ovinkih, saj se ceste drži presenetljivo dobro. Skratka, sploh ne razmišljam o kakšni menjavi, razen če ste mi prejšnje vprašanje postavili s kakšnim posebnim praktičnim razlogom.