Samo vzdrževano vozilo je varno vozilo

Na začetku se vprašajmo kaj nam dejansko lahko zagotovi varnost v cestnem prometu ob vožnji z avtomobilom. So za varnost ljudi v avtomobilih dejansko najbolj zaslužni vgrajeni, medijsko izredno opevani 'Playstation sistemi' (ABS, ESP in ostala, v današnjih časih že običajna IT 'krama'), ki posledično spodbujajo voznike k bolj nepremišljenemu vedenju v cestnem prometu, ker jim tudi novinarji pridno pripovedujejo pravljice o njihovi 'neranljivosti' v pogledu izigravanja fizikalnih zakonov, posledično se številni vozniki na cesti obnašajo po načelu "Kaj nam pa morejo (fizikalni zakoni)." Rezultat (vožnja brez primerne varnostne razdalje (zanašanje na delovanje sistema ABS), vožnja s preveliko hitrostjo v primerih poslabšanih (megla, dež, sneg) vremenskih razmer, izzivanje usode (prevelika hitrost in zanašanje na delovanje sistema ESP) ob vožnji skozi ovinke) takšnega razmišljanja lahko redno občudujete v vsakdanjem prometu.

Nemci se sicer strinjajo s tem, da so moderni asistenčni varnostni sistemi že rešili mnogo življenj na cestah, vendar ob tem opozarjajo že na večkrat omenjeno in tudi dostikrat prezrto dejstvo, ki pravi, da moderni asistenčni sistemi niso vsemogočni, poleg tega je njihovo efektivno delovanje zelo odvisno od vzdrževanja vozila, ker nam je bilo že pred mnogimi leti jasno, da so za varnost vašega vozila odgovorne predvsem dobre zavore (ob navezi z dobrimi blažilniki) in pa dobre pnevmatike, ki so še vedno edini stik vašega vozila z vozno podlago. Če imate na vašem vozilu nameščene slabe pnevmatike (v pogledu same kvalitete pnevmatik (recimo kakšen kitajski 'pofl') ali pa njihove iztrošenosti (vožnja z letnimi pnevmatikami, ki imajo manj kot 3 mm voznega profila)), izrabljen set zavornih ploščic (ali oblog v primeru zavornih bobnov) in dotrajane, otrdele blažilnike, potem si lahko sisteme kot so ABS in ESP zataknete za klobuk in veselo vriskate (od groze) v primerih, ko boste zaradi slepe zaverovanosti v marketinške navedbe z vašim vozilom pristali v kakšnem jarku (obstajajo pa tudi hujši scenariji), ker medijsko opevani sistemi kot sta ABS in ESP ne bodo v stanju izvršiti zadanih nalog.

To potrjujejo tudi izvedeni testi organizacije DEKRA, ki so kot 'testno živinče' najprej uporabili Volkswagnovega golfa VII. Generacije, ki so ga na mokro testno stezo prvotno poslali z obutimi premijskimi pnevmatikami (debelina profila: od 4 do 4,8 mm), nekoliko izrabljenimi kolutnimi ploščicami ter ne več najbolj agilno delujočimi blažilniki. Po večkrat zaporedno izvedenih testiranjih (100-0 km/h) so dobili povprečno zavorno razdaljo (44,4 m). Ko so na vozilo z nam neznanim številom prevoženih kilometrov namestili nov set celoletnih pnevmatik, zamenjali blažilnike in zavorne ploščice se je golf VII po več zaporednih testih ustavil občutno hitreje (38,7 m). Še bolj alarmantne podatke je prispeval test zaviranja od 160 km/h do popolne zaustavitve vozila. V tem primeru je testni golf VII za popolno ustavitev potreboval povprečnih 111 metrov zavorne poti, odnosno 98,3 metra po 'osvežitvi' pnevmatik, zavor in blažilnikov. Nemci ob tem omenjajo od 11 do 13 odstotkov krajšo zavorno pot. Ko se je na test dobro pripravljen golf VII že dokončno ustavil v primeru obeh merjenj zavornih razdalj, je na test slabo pripravljen golf še vedno potoval s hitrostjo 30 km/h, odnosno 55 km/h (160-0 km/h).

V drugem primeru so Nemci uporabili starejšo hondo jazz, ki ni opremljena s kopico modernih 'Playstation pomagal'. Ta modernizirani losov test (dvojna, odnosno podvojena menjava voznega pasu) je honda, ki je ob tem imela nameščene premijske celoletne pnevmatike (debelina profila: 5 mm) ob povezavi z izrabljenimi zavorami in blažilniki, opravila na mokri vozni podlagi, vendar z največ 65 km/h, pri višjih hitrostih pa vozila ni bilo možno več krotiti, čeprav je teste izvajal profesionalec, ne pa kakšen nedeljski voznik. Po izvedenem 'tuningu' (menjava zavor, blažilnikov in pnevmatik) je honda lahko opravila test vijuganja z največ 70 km/h. Nasproti hondi so Nemci na mokro vozno podlago postavili BMW serije 1 (E87), ki so ga za to priložnost obuli v bolj izrabljene letne pnevmatike (debelina profila: od 2,2 do 2,6 mm (spredaj) / od 1,7 do 2 mm (zadaj)) premijskega proizvajalca v kombinaciji s slabše delujočimi blažilniki in zavorami. Vozilo so vsakič pognali na 130 km/h, nato je vgrajeni robot, ki je na tem testu zamenjal človeka, s sunkovitim zasukom volanskega obroča povzročil hitro spremembo voznega pasu. V večini primerov je vozilo pri takšni hitrosti zaradi izvedenega manevra pričelo zanašati po vozni podlagi, čeprav se je ESP (ob navezi s sistemom ABS), ki je ob tem deloval dobro, zelo trudil, da do tega sploh ne bi prišlo. Ko so na testnega BMW-ja namestili nove letne pnevmatike istega tipa in ob tem poskrbeli še za vgradnjo novih zavornih ploščic in blažilnikov, je ESP lahko z odliko opravil svoje delo.

Še modrost, ki smo jo nekako kolektivno pozabili. V dobrih starih časih, ko je bilo proizvajalcem avtomobilov še jasno, da boste fiziko težko prelisičili, so vam svetovali menjavo ali obnovo blažilnikov na vsakih 100.000 prevoženih kilometrov, bolj sofisticirani avtomobili so imeli že najmanj pred 50 leti vgrajena preprosta tipala (košček žice …) v zavornih ploščicah, ki so vas pri avtomobilu lahko opozorila na premajhno debelino zavornih ploščic, senzorjev za pritisk zraka v pnevmatikah pa itak ni potreboval noben umsko sposoben človek z vsaj malo razvitimi občutki.