Armaturna plošča

Če nas zanima zgodovina armaturne plošče, moramo v čas, ko še ni bilo avtov. So pa bile namesto njih kočije. Na Otoku in čez lužo armaturni plošči med drugim pravijo tudi 'dashboard'. Eden izmed pomenov besede 'dash' je tudi špricanje in od tod tudi ime za ploščo. To je bila preprosta lesena plošča, ki so jo nameščali pred kočijo in je služila obrambi pred kamenjem in blatomIn verjetno tudi pred občasnim letečim konjskim kakcem. Lahko rečemo, da so prve armaturne plošče bile blatniki za konjska kopita. No, ko so začeli nastajati prvi avti, pa so začeli nanjo vesiti razne števce, gumbe, zračne šobe in seveda volan.

V bistvu je v slovenščini pravilneje instrumentna plošča kot armaturna. In njena zgodovina sega krepko bolj nazaj, vse tja do Mezopotamije okoli 3.000 let pr. n. št., ko so pridno gradili bojne vozove. Takrat so tudi že poznali te plošče in služile so enakemu namenu kot kasnejše. Ampak dobro, armature danes služijo popolnoma drugim stvarem, za varovanje pred letečimi kakci imamo vetrobransko steklo; so pa pri prvih avtih, ko si bile itak praktično kočije, na te znane plošče začeli vesiti razne komande in števce.

In iz česa jih danes delajo? Odvisno od tega, koliko denarja imate. Če boste za nov avto pljunili deset tisočakov, potem ne pričakujte drugega kot trde plastike; če pa ste bogatun in boste zapravili kakšnega stotaka, pa se lahko poleg plastike verjetno nadejate še usnja, lesa, mogoče tudi ogljikovih vlaken in ostalih žlahtnih materialov.

Pa vzemimo za primer en kar drag športni avto, da si boste lažje predstavljali, recimo, aston martin. Celotna gradnja armaturne plošče se tam začne z aluminijastim ogrodjem, ki je sestavni del celotne karoserije avtomobila. Na tega namestijo vezalno pasovje oz. električne kable, potem pa v sredino ogrodja še enoto za ogrevanje in klimo. Na drugi postaji istočasno delajo na kompozitni spodnji strukturi, kamor namestijo predal, mrežo dovodov za zrak in podobno. To strukturo nato združijo z ogrodjem, nakar začnejo z montažo števcev, zvočnikov, zračnih blazin v aluminijastih lupinah, volanskega droga itn. Proti koncu pride še sredinska konzola z zaslonom, razni usnjeni in plastični paneli, da zakrijejo vso drobovje, in nenazadnje gumbi. Istočasno morajo seveda pravilno povezat vsa vezja. Čisto zadnji korak pred montažo cele armature pa je nalaganje softvera in programiranje vseh komand z računalnikom. V primeru aston martina vse to počnejo ročno, pri velikoserijskih avtomobilih pa kajpak roboti. Postopek montaže pa je praktično enak.

Omenili smo tudi, da si proizvajalci pri armaturnih ploščah dajejo duška tudi, kar se tiče oblikovanja in ergonomije. Pa si poglejmo nekaj najbolj čudnih in najboljših.

Eden izmed bolj čudaških je zagotovo tale maseratijev boomerang  concept. Leta 1972 so ga na ženevskem avtosalonu pokazali kot popolnoma delujoč prototip in, no, instrumente in merilnike in v volanu, če niste opazili. Zakaj? Ne vemo.
 

Ena boljših armaturnih plošč, kar jih lahko ugleda oko, je zagotovo tista v rolls-roycu wraith, ki smo ga imeli na testu tukaj. Les na armaturni plošči je nameščen točno pod kotom 55 stopinj, ker je to Rollsov skorajda zaščitni znak in se jim pač zdi prav;  Kravice, ki so podarile usnje za sedeže in armaturno ploščo, pa so se pasle tam, kjer ni bilo žičnatih ograj, da slučajno ne bi usnje imelo kakšne mikroskopske luknjice.

Naslednjo armaturo bi lahko položili v umetnostni muzej in se verjetno nikomur ne bi zdelo nič čudno. Pagani huayra ima skoraj organske merilnike, odkrit mehanizem menjalnika in zadosti drame za hollywoodski film. Ta je eden boljših in tudi mogoče malce čudnih.

Častno mesto pa pripada fiatu multipla. Če menite, da je zunanja oblika grda, verjetno še niste videli notranjosti. Saj ne potrebujemo izgubljati besed, samo poglejte to armaturno ploščo. Tudi materiali niso vrhunski, zato ste pravilno ugotovili in je ne uvrščamo med tiste boljše.