Sklopka

Pa da se ne bomo prehitevali, gremo lepo počasi. Če vozite avto z ročnim menjalnikom, zagotovo veste, da ima sklopko. Nekateri boste morda presenečeni, če vam povemo, da imajo tudi tisti s samodejnim menjalnikom sklopko, nekateri kar dve. V bistvu so sklopke v mnogih stvareh, ki jih vidite ali uporabljate vsak dan. Veliko brezžičnih vrtalnih strojev ima sklopke, motorne žage imajo centrifugalno sklopko, celo nekateri jojoti jo imajo. Ampak tokrat nas bo zanimala tista, ki jo najdemo v vašem avtu.

Grobo povedano, sklopke pridejo prav pri napravah, ki imajo dve vrteči se gredi. V avtomobilih jih potrebujemo, ker se motor, ko je prižgan, stalno vrti, kolesa pa pač ne. Da se lahko avto ustavi, brez da bi uničili motor, mora biti nek vmesnik, ki odklopi motor od koles oz. menjalnika. In to je sklopka.

Skrbi za prenos moči motorja v menjalnik in slednjemu omogoča, da se loči od motorja, da lahko v miru stoji na mestu ali med vožnjo prestavi v drugo prestavo. Tudi pri speljevanju jo potrebujete, saj mora motor moč počasi prenesti v menjalnik, v nasprotnem primeru bi ga verjetno razneslo. Sklopka torej vrteči se motor poveže z nevrtečim se menjalnikom. In to običajno doseže s trenjem.

Za začetek torej moramo vedeti kaj o trenju. Ta v bistvu govori o tem, kako težko je drseti z eno plastjo ob drugo. Trenje se ustvari z majhnimi izboklinicami in vdolbinicami, ki so na sleherni površini. Večje in globlje kot so, večje bo trenje. Sklopka deluje tako, da ustvari trenje med vztrajnikom in lamelo sklopke. Vztrajnik je povezan z motorjem, lamela in vse, kar sledi, pa z menjalnikom. Ko stopalo umaknete s stopalke, vzmeti potisno ploščo potisnejo proti disku sklopke, ki nato pritisne na vztrajnik. To poveže motorno gred z gredjo menjalnika in obe se sučeta z enako hitrostjo.

Ko pa pritisnete stopalko, hidravlični bat ali kabel pritisne na izklopno vilico, ki potisni tečaj nato potisne v sredino vzmetne košarice oz. diafragme. Ko se sredica košarice pritisne navznoter, skupek zatičev na obrobju diafragme potisne potisno ploščo stran od diska sklopke. To sklopko nato odmakne od vrtečega se motorja. Tiste vzmeti, ki jih vidite na lameli pa prizanesejo menjalniku, da ni prevelikega šoka, ko se sklopka poveže z njim.

Nimamo pa samo ene vrste sklopke. Poznamo preproste, kot so mufna, tuljčna, ploščna in objemna in te trdno spajajo dve gredi. To so sklopke za sklapljanje in tako omogočajo vzpostavitev ali prekinitev zveze med gredema tudi med vrtenjem. Poznamo še parkljaste, kjer morata biti hitrosti pogonske in gnane gredi enaki, pri drugih pa se lahko zelo razlikujeta. Zobate sklopke imajo na obodu ali konceh gredi zobce. Ti se prilegajo drug drugemu in prenašajo moč. Elastične sklopke se uporabljajo za skapljanje gredi, ki se v začetku vrtita z različno hitrostjo, nato pa se sčasoma uskladita; gumijast ali prožen jeklen vložek prestreza sunkovite obremenitve zaradi spreminjanja vrtilne hitrosti. Enosmerne sklopke prenašajo navor samo s pogonske na gnano gred, v nasprotno smer pa ne (sklopka za prosti tek). Centrifugalne sklopke spojijo gredi, če se pogonska gred vrti z dovolj veliko hitrostjo, ali pa spoj prekinejo, ko hitrost gnane gredi preseže določeno mejo; mednje sodita naletna sklopka in zagonska sklopka. Varnostne sklopke se razklopijo, če je obremenitev pogonske gredi prevelika. Ampak dovolj, da ne bo vse skupaj preveč suhoparno.

V bistvu je vse, kar morate vedeti, le kdaj pritisniti na stopalko sklopke. In če niste Američan, to nedvomno veste.