Anatomija slovenske vožnje

Rezultata za zgornjo trditev sta lahko statistika prometnih nesreč in dognanje Zavarovalnice Triglav, ki je lansko leto izvedla ogromno akcijo, v kateri ste lahko številni vozniki preizkusili simulator in nekateri svoje znanje ponovno preverili še na praktični vožnji. Za začetek statistika: pred petdesetimi leti je v Sloveniji po cestah vozilo okoli 150.000 vozil, ki so skupaj letno prevozila 750 milijonov kilometrov. Takrat je bilo letno okoli 700 smrtnih žrtev v prometu. Lansko leto sta umrla 102, pri čemer je dober milijon vozil skupaj prevozilo kar enajst milijard kilometrov. To pomeni eno smrtno žrtev v prometu na vsakih sto milijonov kilometrov, ki jih prevozimo skupaj. Dobro? Seveda, ne pa odlično.

Jasno je, da so v petih desetletjih napredovale ceste ter njihova infrastruktura in seveda so napredovala vozila. Preskok v varnostnih sistemih, ojačitvah in strukturi potniških kabin je skoraj neizmerljivo ogromen, vseeno pa smo kar nekaj v tem času pridobili tudi vozniki. Čeprav se včasih ne zdi, smo kot skupina postali bolj strpni in odpuščajoči, pa čeprav se po zaprtju vrat kletke, ki ji rečemo avtomobil, osebnost človeka spremeni, zatrjujejo psihologi. Še vedno pa imamo med nami izjeme, ki so agresivne, in takšne bodo obstajale vedno, tukaj veliko ni za storiti. No, smo pa ob vsem tem pridobivanju malce tudi izgubili, predvsem zaradi uporabe mobilnih telefonov med vožnjo.

Zavarovalnica Triglav je lansko leto torej izvajala zanimivo akcijo z imenom Turneja Mobilnosti, ki smo se je večkrat udeležili tudi sami. Tam ste s pomočjo simulatorja lahko preverjali svoje vozniško znanje. Rezultati pravijo, da bi dva od treh preizkušancev izgubila vozniški izpit, kar samo pove, da smo mogoče med vožnjo še vedno premalo zbrani na osnove. Pri Triglavu dodajajo tudi, da vozniki z več izkušnjami vseeno lažje iz enačbe odstranijo moteče elemente, ko pride do resnejše situacije, manj izkušeni pa se v teh primerih bolj zapletajo.

Ni pa bila to edina akcija Zavarovalnice Triglav. Vožnje s simulatorji so nadgradili še z dejanskimi vozniškimi preizkusi. 'Ponovno na izpitno vožnjo', se je imenovala, in tudi te smo se udeležili sami. To je bil dan, ko naš Matej in mnogi drugi izkušeni vozniki ne bi opravili vozniškega izpita. Včasih je za to dovolj drobna napaka. In to je dokaz, da smo kljub izboljšavam na vseh področjih glavni 'krivec' za napake ali nesreče še vedno vozniki.

V akciji, ki jo bodo v določenem obsegu izvajali tudi letos, so s pomočjo psihologinje, svojega škodnega centra in ostalih strokovnjakov ugotovili, da trditev: 'Povej mi, kako voziš, in povem ti, kdo si', velja. Stereotipi, ki se jih oklepamo, so v določeni meri izkrivljeni, še vedno pa statistika dokazuje, da večja in dražja vozila večkrat povzročajo nesreče, a je razlog za to tudi v tem, da so enostavno veliko več v prometu. Torej ne gre le za aroganco in agresivnost voznikov takšnih avtomobilov. Tudi električna vozila so zaenkrat malce bolj na udaru od klasičnih in povzročijo nekaj več nesreč.

Torej, ne tvegajmo in ne izzivajmo, ne uporabljajmo telefona, pa bomo čez nekaj deset let najbrž že zelo blizu števila nič umrlih na letni ravni. Še vedno smo vozniki tisti, ki upravljamo vozilo, in za praktično vsako cestno traparijo smo krivi kar sami.