Zračna blazina

Sodobni avtomobili imajo več zračnih blazin, da lažje zaščitijo potnike in praktično nihče več ob nakupu ne sprašuje o njihovem številu. Postale so stalnica, ki bdi nad našo varnostjo in v nesrečah pomaga, pa ni bilo vselej tako. Prve zračne blazine so pred desetletji poskrbele za nemalo smrtnih žrtev, a ne zaradi svoje narave, temveč zaradi dejstva, da nihče takrat ni uporabljal varnostnega pasu in se je z glavo zaletel v blazino, ko je bila še v fazi polnjenja.

Prve ideje o zračnih blazinah so se porodile že pred več kot šestdesetimi leti, ko sta Walter Linderer iz Nemčije in John Hetrick iz ZDA vložila vsak svoj patent. Walter je ciljal na to, da bi se zračna blazina ob stiku odbijača z oviro napolnila s pomočjo stisnjenega zraka, a so pozneje ugotovili, da ta način ni dovolj hiter in leta 1953 je John Hetrick dobil ameriški patent. Šele leta 1968 pa je Allen Breed izdelal prvi dovolj hiter ter uporaben senzor in s tem je dejansko nastala prva uporabna zračna blazina. Minila so še tri leta, preden je Ford v poskusno serijo vozil zračno blazino tudi namestil, leta 1973 pa je oldsmobile toronado postal prvi serijski avtomobil z zračno blazino za voznika.

Od leta 1998 so zračne blazine obvezne (vsaj voznikova), obenem pa so že vrsto let postavljeni tudi pogoji, ob katerih se mora blazina sprožiti. Eden zanimivejših je verjetno ta, da delujejo pri hitrosti nad 23 km/h, saj bi pri takšni hitrosti pri potnikih že lahko prišlo do poškodb. Celoten proces napihovanja zračne blazine je bliskovit, zgodi pa se s pomočjo plina in električnega signala. Po 5 milisekundah senzor, ki je vgrajen v avtomobilu, zazna trk in pošlje sprožilni signal zračni blazini. Po 25 milisekundah začne avto zaradi trka zavirati, zato se takrat telo voznika začne premikati naprej glede na avto. Takrat se začne tudi napihovanje zračne blazine, ki je v naslednjih desetih milisekundah popolnoma napihnjena. Še 10 milisekund pozneje se je telo dotakne in takrat se že začne prazniti, da je udar majhen. Vse skupaj traja približno toliko, kot traja pomežik s trepalnicami.

Ob samem trku se ne sprožijo vse blazine hkrati, temveč le tiste, za katere je nujno, da se. Pri čelnem trku torej sprednji dve, stranske pa ostanejo v pripravljenosti; če bi vozilo zaneslo še kam drugam, bi na ta način obvarovale potnike takrat. Za voznika je pomembno, da ima glavo od volanskega obroča oddaljeno vsaj 25 centimetrov, sicer tvega poškodbe in prehiter nalet v blazino. Ta se namreč sproži z izjemno hitrostjo, zato tudi gasilci pri reševanju poškodovancev preko nesprožene blazine v volanu postavijo posebno orodje in preprečijo morebitne poškodbe. Zavedati se je potrebno, da se zračna blazina sproži tudi v primeru, da je vozilo izklopljeno, dovolj je le ključ v položaju kontakta. Sicer pa se zračne blazine iz varnostnih razlogov praktično vedno sprožijo, če vozilo gori in obstaja nevarnost, da bi eksplodiral celoten modul.

Pozor vse babice in babice po srcu: pri takšnem položaju vam bo zračna blazina storila več slabega kot dobrega.

Dandanes poleg čelnih zračnih blazin poznamo tudi stranske, ki varujejo telo, pogosto pa jim pomagajo še stranske zavese, ki varujejo še glave potnikov in so pogosto potegnjene še do tistih na zadnjih sedežih. Zadnje čase so pogoste tudi kolenske blazine pred voznikom, zadnja Fordova novost pa je blazina v zadnjem varnostnem pasu, ki razbremeni potisk telesa ob pas. Potem seveda obstajajo še manj značilne: toyota iQ ima zračno blazino za vzglavniki zadnjih sedežev in ščiti glavi potnikov ob naletu od zadaj, Renault je imel pred leti v meganu blazino, ki je ščitila, da telo ne bi pod pasom zdrsnilo preveč naprej, poznamo pa celo varnostne blazine pod pokrovi motorja, ki ščitijo pešce. Na levi vidite, kako pri Volvu poskušajo obvarovati leteče pešce.

V sodobnih vozilih so varnostne blazine precej pametne, zlasti tista pred sovozikom, ki s pomočjo senzorjev zazna, kako težka oseba sedi na sedežu, ve, kakšna je hitrost vozila, in ali je morda na sedežu pripet otroški sedež. Na podlagi tega prilagodi silo, s katero se izstreli proti našemu obrazu. Malokdaj pa slišite, da imajo varnostne blazine tudi rok uporabe. Pravzaprav ga nimajo v enakem smislu, kot ga ima mleko, je pa priporočljivo, da jih po desetih letih zamenjate, ker sicer lahko zatajijo. A tega najbrž ne počne nihče. Ste pa najbrž slišali, da je eden največjih proizvajalcev zračnih blazin, podjetje Takata, priznal, da imajo v več kot 33 milijonih vozil njihove blazine napako in se izstrelijo s preveliko močjo ter tako lahko poškodujejo potnike. Če je vaše vozilo med njimi, lahko preverite tukaj.

Predvsem je pomembno, da v vozilu pravilno sedimo. Torej pripeti z varnostnim pasom, naslonjalo naj bo dovolj pokonci, oddaljenost sedeža od volanskega obroča pravšnja, predvsem pa tudi volan držite pravilno, saj bo sicer vaša roka pred blazino poletela naravnost v vaš obraz, česar si pa sploh ne želite.