Štiri leta zatem, ko smo prvič zagrizli v PRIMA kolač majhnih križancev, vanj grizemo ponovno. Še vedno je okusen, so se pa vmes sestavine precej premešale in velika večina predstavnikov je tokrat povsem nova.
Kakšen se še sicer najde iz 'stare garde', ampak to sploh ni nujno velika hiba, kot boste videli. Deset smo jih tokrat zbrali na kup, kar dokazuje, da je segment velik in priljubljen med kupci, avti pa se morajo zato truditi na številnih področjih, konkurenca je namreč zelo surova. Naloga vseh uredništev, ki sodelujemo pri testu, torej uredništev Volan, Avtomobilizem, Avto Fokus, Finance, SiOL, Žurnal in Avtomanija, pa je, da vse skupaj natančno premerimo, pogledamo, preverimo in preizkusimo.
Pri ocenjevanju smo po eni strani že stari mački, ker smo vse skupaj naredili že velikokrat, vseeno pa vsakič ocenjevalne parametre nekoliko prilagodimo, vsaj v odstotkih in vrednostih, da so meritve vedno zanimive in rezultat nikoli znan, vse dokler se na dan razglasitve vsi skupaj ne usedemo za mizo in razkrijemo rezultatov svojih ugotovitev. Tokrat smo to naredili na dvoru Jezeršek, kjer so nam pripravili odlično kosilo, da smo se malce podkrepili, predvsem pa nam namenili prostor, da smo na njihovo lepo dvorišče lahko zapeljali in posneli avtomobile. Pa seveda veliko dvorano, v kateri smo kot vitezi okrogle mize zbirali končne vtise in točkovali posamezne avtomobile.
Deset jih je bilo na testu tokrat, kar pomeni, da je kakšen predstavnik vseeno manjkal, ker v času testa niti ni bil na voljo. Nekateri uvozniki svojih vozil niso hoteli dati na test, ker v nekaj mesecih k nam pripeljejo prenovljene različice in jih je očitno skrbelo, da se njihov predstavnik ne bi dobro odrezal. Z našega vidika škoda, vseeno pa to pomeni, da je v nekaj letih test PRIMA dobil tolikšno veljavo, da se slabe uvrstitve uvozniki bojijo. Kako tudi ne bi dobil veljave, če pa mu v svetu avtomobilizma pri nas po dosegu nobena druga vsebina ne pride niti blizu.
Ker že nekaj časa nismo obrazložili, kako poteka ocenjevanje, tokrat spet lahko, malce bolj na hitro, ker vsake malenkosti ni mogoče niti zapisati. Spisek je dolg in zelo kompleksen. Se pa vrednosti parametrov spreminjajo, kot smo zapisali že zgoraj. Logično je, da prostornina prtljažnika v tokratnem segmentu ni tako pomembna kot na primer pri karavanih. Enako velja tudi za asistenčne sisteme, manj kupcev tega segmenta hrepeni po vrhunski varnostni založenosti in več je takšnih, ki izgled ter ceno postavljajo na pomembnejša mesta. Ena od postavk so še nedoločilniki, torej lastnosti, ki niso merljive, ampak zgolj naši občutki ter videnje posameznega predstavnika, tem smo tokrat namenili malce več pomembnosti. Z majhnim križancem se marsikdo rad pohvali, zato sta oblika in faktor X, kot ga imenujemo, pomembna. V odstotkih so bili nedoločilniki skoraj enako vredni kot pri enakem testu pred štirimi leti, celotna subjektivna oziroma nemerljiva ocena pa je skupaj nanesla približno četrtino celostne ocene. Med nemerljive stvari štejemo tudi ocenjevanje krmilnega mehanizma in samo lego, pa čeprav nekako to vseeno je merljiva stvar. Samo ne z merilnim trakom.
Sicer pa nam o avtomobilu veliko pove že sama vožnja, zato v tem segmentu ocenjujemo veliko stvari. Podvozje, zavore, delovanje sistema ESP in še česa na poligonu v Centru varne vožnje na Vranskem, kjer se z vsemi večkrat zapeljemo skozi zahteven slalom in še zahtevnejši losov test. Vožnja nam pove tudi, kako glasen je posamezen avtomobil pri 60 km/h in še enkrat na mestu z vključenim motorjem. Merjenja porabe goriva se vedno lotimo vsi naenkrat in ob istem času, s čimer izničimo vremenske in prometne razlike, večdnevna vožnja z vsakim od njih pa pokaže še kakšno lastnost, ki je prej kljub vsemu ostala skrita. Meritve notranjosti delata dve ekipi, prva se loti prtljažnika, kjer zapiše tovarniške litre njegovega volumna, številne torbe in ostala krama povedo, kako uporaben je prtljažnik pri goltanju prtljage, merilni trak pove, kako visok je nakladalni rob, kako dolg je prtljažnik in tako naprej. Med drugimi 'prtljažnimi' parametri je še preverjanje, ali ima vozilo dvojno dno, kako se podirajo naslonjala, je klop pomična, ima avto luknjo za smuči in tako naprej.
Še bolj zahtevna je meritev potniškega prostora, kjer se 'projekta' vedno lotijo štiri osebe različnih uredništev. Merimo prostornost in udobje zadnje klopi, torej, koliko prostora je nad glavami, pred koleni in pri stopalih. Pa kakšen je splošen občutek sedenja zadaj, koliko je prostora, kako enostavno dosegljiva so sidrišča isofix in koliko prostora ostane med dvema nameščenima otroškima sedežema. Celo odprtino vrat merimo na treh točkah.
Spredaj pa ocenjujemo materiale in kakovost izdelave, veliko je 'šlatanja' in posledično armaturnega škripanja, preverjamo še prostornost sprednjega dela, udobje sedežev, ergonomijo, delovanje zaslona na dotik in tako naprej. Dve plastenki, telefon, denarnica in mapa formata A4 so nujni pripomočki za ocenjevanje praktičnosti. Je to vse? Verjetno ne, ampak vsega itak nima smisla zapisati.
Potem pa še segmenta cena in asistenčni sistemi. Slednjim smo tokrat namenili okoli 15 odstotkov celotne ocene, torej nekoliko manj kot včasih. Število ocenjevalnih elementov tukaj je skoraj 30, ker se primerja, kaj je v serijski in kaj v doplačilni opremi, kako dobro delujejo sistemi, kako enostavno se povežemo s kakšnim in tako naprej.
Zelo kompleksen je tudi segment cene in vzdrževanja, ki zahteva sprehod do salona za vsakega predstavnika in pridobivanje ponudb, upoštevanje doplačil in popustov ter primerjanje količine opreme za vsakega od njih. In seveda pridobivanje ponudb za vzdrževanje, tokrat nas je zanimal strošek servisov za sedem let in 150.000 prevoženih kilometrov. Pač, tudi tukaj je dela ogromno in predvsem je delo časovno zelo zamudno, ponudbe pa vedno hudo različne in preskoki med posameznimi avtomobili nikakor ne zanemarljivi.
Vse to se na koncu združi, sešteje in izračuna, zato skritih namer ni in tudi kakšna debela kuverta še ni nikoli priletela. Če bi, bi jo jasno zavrnili. Rezultat je seštevek vsega izmerjenega in ugotovljenega od vseh sedmih uredništev, avtomobili pa se potem razvrstijo od prvega do zadnjega. Še enkrat poudarjamo, da niti zadnji tokrat ni slab, le pri določenih stvareh očitno ni bil tako vsestranski kot drugi. In hkrati sploh ni nujno, da bo za vas morda primernejši avtomobil, ki je bil po rezultatu šele osmi, ker morda ponuja več prostora in praktičnosti od prvega ali tretjega, vam pa je itak najpomembnejše ravno to. No, skupinska ocena pa je poskrbela za takšen vrstni red …