Jure Miklavc ... če kupiš avto od družinskega člana, seveda. Še najbolje od vestnega očeta. Ko brskamo za oglasi na spletnih straneh, kajpak nikoli ne zasledimo podatkov o prejšnjih lastnikih, ki pa so običajno ravno ključnega pomena. Četudi izgleda avto brezhiben na prvi pogled, se lahko težave zaradi malomarnega lastništva kaj hitro pojavijo v bližnji prihodnosti, zato pomaga, da vemo, da je avto bil v dobrih rokah. Jure se tega načela drži.
Si imel ob nakupu pomisleke, glede na to, da avto ni ravno rosno mlad?
Absolutno. Ko sem se na začetku letošnjega leta odločil, da prevzamem ta avto, sem moral zadevo kar dobro premisliti. Vedel sem, da šteje avto že 12 let, prevoženih je imel kar 225.000 kilometrov in da koroške ceste do vozil niso ravno prizanesljive. No, kot se je izkazalo, sem dobil lepo ohranjen, skrbno servisiran in vzdrževan ter svojim letom še vedno moderen peugeot 307. Drži, ko pravijo, da je avto vedno potrebno kupovati od nekoga, ki ga poznaš. Tako si lahko prepričan, da je z avtom vse v redu, pa še manjša možnost je, da te opeharijo.
Kako je opremljen?
Oprema je standardna, od nujnih stvari pa ima vse. Ne manjkajo torej avtomatska klima, originalni radio, vendar sem tega kar hitro zamenjal s takim, ki ima tudi USB, da sem lahko nanj priklopil ojačevalec. Seveda ima tudi ABS, ki mi je sicer že malce nagajal, ampak nič kaj resnega. Od opreme najbolj pogrešam originalni naslon za roko, ki sem ga bil primoran nadomestiti z univerzalnim, ter potovalni računalnik. Tega predvsem zato, ker s tem avtom porabim bistveno več goriva kot s prejšnjim dizlom in bi rad imel več nadzora nad porabo. Zadnjega pol leta skrbno beležim kilometre in porabljene litre in če izračunamo, znese skupna poraba 7,5 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov, kar pa tudi ni katastrofalno. Obupen je samo čas, ki ga porabim za vse to.
Avto ni ravno športnik, kajne?
307 ima 1,6-litrski bencinski motor z 81 kilovati oziroma 109 'konji'. Motor je kar len in ga je treba prevečkrat naviti tudi preko 4.500 obratov, da se lahko kam pride. Da ima avtomobil 1.300 kilogramov, se še kako pozna. Vožnja v njem je takšna, kot se za francoza spodobi. Udobna, mehka in zelo pregledna. Vendar pa udobnost oziroma mehkoba podvozja terja tudi svoj davek. Volanski mehanizem je prevečkrat premehak in se ti včasih lahko zgodi, da si kar naenkrat na robu ceste. Prav tako ta avto ni narejen za divjanje po ovinkih, saj se rad kar precej nagiba. Ampak itak nisem tip človeka, ki bi se preganjal okoli za adrenalin. Seveda me včasih premami pritisniti po gasu in položit kak ovinek na prazni cesti, vendar kljub temu sta mi udobje in varnost na prvem mestu. Pred tem sem vozil citroëna xsara in tam sem se navadil udobja, ki v 307 ni nič slabše.
Da si posegel po francozu, ti torej ni žal?
Ne, sploh ne. Ravno zaradi udobja in varnosti se odločam za francoske avte in zato me tudi mnogi čudno gledajo. Ampak za denar, ki ga odšteješ za francoski avtomobil, dobiš zelo, kot sem že neštetokrat povedal, udoben, varen, in zadnja leta tehnološko dovršen avto. Ni razloga, da ti ne bi služil enako dolgo kot katerokoli vozilo iz nemške industrije. Pa še malce manj dolgočasni so. Če mene vprašate, seveda, vsak ima svoje mnenje. Pa naj k temu pripomnim le to, da imamo v družini že štiri peugeote: 206, 301, 307 in 308. Dva smo tudi imeli že pred temi ter enega citroëna in renaulta. Vsi so svoje delo opravili izvrstno.
Zadnje besede?
Avto si lastim šele dobrega pol leta in ga trenutno uporabljam samo za vožnjo do službe in nazaj, nekakšnih posebnih doživetij z njim še nisem doživel, prav tako me še ni razočaral. Deluje odlično, elektronika, ki rada zataji na teh avtomobilih, zaenkrat še tudi deluje perfektno. Z njim sem zadovoljen, pelje se dobro in zanesljivo, le malo manj pogosto bi se lahko ustavljal na bencinskih črpalkah, potem pa bi bil res super.