Srebrna leta

Da pa bi lacetti lahko ostal še nekaj časa v igri za uspešno prodajo, so mu v lanskem letu posodobili pogonsko tehniko s turbodizelskim agregatom. Ta naj bi ga osvežila in napravila zopet privlačnega za kupce. In tako nekako bo lahko tudi res veljalo, saj je turbodizelski motor, katerega so za Chevrolet razvili in ga izdelujejo pri italijanskem proizvajalcu VM motori, najboljši del avtomobila. Sodobna tehnologija, ki nadgrajuje dvolitrski agregat s sistemom skupnega voda vbrizga goriva, variabilno geometrijo turbine, vmesnim hladilnikom stisnjenega zraka ter šestnajstimi ventili v glavi motorja, zmore v tej različici 89 kilovatov (121 KM) pri 3800 vrt./min ter 280 Nm navora v območju od 2000 vrtljajev naprej. In pred tem območjem je bistveno manj 'turboluknje' kot pri istem, le zmogljivejšem 110-kilovatnem stroju, katerega vgrajujejo v epice in captive. V vožnji je lacetti s tem motorjem presenetljivo poskočen in živ; več povprečen voznik sploh ne potrebuje. No, le petstopenjski menjalnik bi lahko bil za prestavljanje hitrejši, oziroma če bi bilo v njem šest prestav, bi bila vožnja še varčnejša. Kajti velika črna pika je pri tako motoriziranem lacettiju prav poraba. Papirnato je ugodna, a realnost na testu z 8,9 litra priča drugače.

Lacettijeve spodobne kombilimuzinske oblike smo vajeni in še vedno lahko rečemo, da ji je čas šele začel postajati sovražnik. Pa še to le pri vzhodnjaško usmerjenih detajlih ter svetilni tehniki, katera je danes zaostala tako po obliki kot tudi po osvetljevalni tehnologiji. No, tudi bolj spodobna kolesa, če se avtomobil že nagiba k rahlo športni noti, bi bila tu nepogrešljiva. Najbolj je zob časa načel notranjost. Pa ne v njenem konceptu, kajti tega so ob snovanju dobro nastavili, pač pa v uporabljenih materialih in končni izdelavi. Če lahko rečemo, da je kljub sanjski kombinaciji sivih korejskih barv usklajenost zaradi mnogih odtenkov sprejemljiva in pri tem je dizajn armaturne plošče prav všečen, je funkcionalnost postavitve stikal in naprav potrebna kompletne obnove. Po evropskem okusu, seveda. Vključno od vseh komand na obvolanskih ročicah, zaostale Blaupunktove avdionaprave, do za vožnjo nevarno nepreglednega prikazovalnika prezračevalnega sistema. In prevelik volanski obroč bi se zagotovo dalo zamenjati z manjšim ter končno v avtomobil vgraditi potovalni računalnik.

Zato pa ostaja prostornost in lagodnost še vedno na prvem mestu, čeprav je sedenje na za ovinkarjenje preveč ravnih sedežih malce manj udobno, kot bi si želeli. Lagodnost pri vožnji pa ni več tako zelo prepričljiva. Precej čuden 'lupinast' občutek preveva potnike zaradi zvočne izolacije potniške kabine, krepki, nenapovedani udarci podvozja, tudi na ravnem cestišču, pa že dolgo ne sodijo v avtomobile današnjega časa. Prav pri slednjem bi morali inženirji vložiti največ energije, saj je glede na zmogljivosti in zahteve avtomobila 'podhranjeno' in na splošno neuigrano za dobro delovanje. Mehko vzmetenje je prijazno do potnikov na slabih cestiščih, nagibanje v ovinkih pa temu nasprotuje. In ogromno podkrmarjenje v ovinkih (tudi zaradi velike mase motorja v nosu) vodljivosti in stabilnosti ni po godu. Tako kot ne premehak in preveč posreden volanski mehanizem. A če vzamemo v zakup zmogljivosti motorja, lahko takšnim napakam oprostimo. Lacetti s takšno motorizacijo zna biti zanimiv, sploh zaradi svoje osnovne cene, vendar je potrebno vedeti, da bo nakup dobro opremljenega stal par tisočakov več. In ker ima okoli sebe resno in močno konkurenco, mu kljub njegovim srebrnim letom nikakor ni in ne bo lahko.