Skoraj dozorel

Ni važno, na katero stičišče cest v Sloveniji se boste postavili, po nedolgem čakanju se bo mimo pripeljal clio ene izmed treh generacij. Čeprav dotičnega (še) ne proizvajajo v Revozu, je francoski Renault tradicionalna znamka, ki jo Slovenci radi vozimo v svoje garaže. Clio od tega ne odstopa. Čeprav novinec ni deležen nekih bistvenih lepotnih popravkov, boste tega, ki je na ceste zapeljal pred kratkim, spoznali po spremenjeni maski vozila, ki spominja na smejoči avtomobilček. Bok in zadek sta, razen spremenjenih svetil, ostala nespremenjena.

Večja revolucija je v notranjosti. Vendar ne oblikovalska, temveč kakovostna. Vsi materiali, ki so uporabljeni v novem cliu, ustrezajo pragu kakovosti tudi bolj zahtevnim, takisto je s končno izdelavo in obdelavo. Dobra popotnica, da bo ta clio dočakal tudi višjo starost brez čričkov, cviljenja in pokanja plastike. Vidi se le, da je navigacija, ki je po novem na voljo v cliu in je skupni izdelek Carminata in TomToma, naknadno vgrajena in ni skladna s celostno podobo. Tudi njeno upravljanje je možno le s priloženim daljinskim upravljalnikom, ki je nameščen v držalu za pijačo. Dobra stran tega pa je, da je na voljo za dostopnih 450 EUR in omogoča enostavno nadgradnjo kartografije preko pomnilniške kartice SD.

Ker se dotični clio bohoti z opremo exception, ki je pri vrhu 'civilnih' cliov (višje sta le izvedenki GT in RS), je dobro založen tudi z opremo. Nadvse velja pohvaliti pametno kartico, ki deluje tako, da bi bila lahko ostalim proizvajalcem za vzor. Odklepanje in zaklepanje vozila je mogoče tudi s pritiskom na gumb na vratih, pa tudi zagon vozila je mogoč, če kartica počiva v žepu, torbici ali jakni. Nadalje je tu še tempomat z omejevalnikom hitrosti, ki pride prav v naseljih zaradi ekstremno visokih kazni, radio s podporo mp3 in obvolanskimi komandami, meglenke, sistem za prostoročno telefonijo preko modrozobe povezave, nekaj usnja na sedežih ter že prej omenjena navigacija.

Nikakor pa ne moremo mimo dejstva, da je stabilizacijski program ESP na voljo le proti plačilu kljub zgoraj omenjeni visoki stopnji opreme. Ker doplačilo za ta sistem, ki v slabših razmerah velikokrat reši vozilo pred poškodbami sebe ter potnikov, stane le 350 EUR, je dokup vsekakor smiseln. Ker pri Renaultu ne skoparijo s popusti na ceno, verjamem, da ne rabite biti trd pogajalec, da si ga izposlujete.

Vendar se clio pelje tako dobro, da ESP-ja v večini primerov morda niti rabili ne boste, če seveda niste divjak. Zaradi razmeroma dolge medosne razdalje je lega v ovinkih dolgo nevtralna, meja zdrsa pa predvidljiva in pričakovana. Tu se vidijo izkušnje, ki jih je Renault pridno pridobival s svojimi športnimi različicami. Podvozju so tehniki očitno namenili več pozornosti kot volanskemu mehanizmu. Če si želite, vam lahko rečemo, da je volan pridobil na neposrednosti in komunikativnosti, vendar je manevrskega prostora za izboljšave še več kot dovolj. Tudi položaj za njim ni idealen. Voznik bo s koleni vselej v neprijetnem stiku z ročajem vrat in sredinsko konzolo, sama namestitev volana pa je premalo izdatna in preveč položna.

Idealen partner cliu je motor. Kljub majhni prostornini je s pritaknjenim turbinskim polnilnikom odlična izbira za takšen avtomobil. S svojimi 74 kilovati se bo dobro znašel v mestu ter na avtocesti. Predvsem pri vožnji po slednjih površinah bi mu dobro dela še šesta prestava, ki bi utišala trušč in zmanjšala porabo; le-ta se je na testu gibala med sedmimi in osmimi litri.

Clio je ostal to, kar smo od njega pričakovali. Če mu lahko odpustite par pomanjkljivosti, bo s svojo ceno tudi zelo dober nakup. Generaciji pred njim sta prepričali številne domače kupce, zato bo presenečenje, če jih ne bo tudi ta.