BMW 1M

Torej običajne razlage o prodajnih številkah, velikosti prtljažnika in ceni avtomobila tokrat odpadejo, na sporedu je le uživanje. Hja, uživali smo, dirkali pa vseeno ne. BMW-ju je bila naša ideja iz Zelenega volana tako všeč, da so si jo sposodili. Bili smo na dirkališču in se pomerili med seboj, a v dveh disciplinah. Merili so naš čas, obenem pa še porabo goriva in slednja je bila dvakrat bolj pomembna. Kar pomeni, da prav hitro ni vozil nihče ...

Naloga vsakogar med nami je bila odpeljati sedem krogov, prvih šest so merili čas, v zadnjem pa smo imeli vozniki priložnost peljati počasneje in si zmanjšati povprečno porabo vsaj še za malenkost. Po prihodu v bokse so najprej pogledali porabo na potovalnem računalniku, potem pa še do mililitra natančno dolili gorivo (celo z epruvetami so se igrali) in na ta način dobili točno količino porabljenega goriva. V mojem primeru je bila povprečna poraba 5,8 litra, kar je bilo dovolj za skupno drugo mesto. Kljub temu, da sem se prve tri kroge koncentriral predvsem na kamero v avtomobilu in nisem posebej pazil, zato sem z dosežkom dokaj zadovoljen.

Tudi poraba goriva je s pomočjo tehnologij efficient dynamics zelo pohvalna. Vozili smo se namreč v različici 118i, torej v enici z bencinskim motorjem, ki ponuja 125 kilovatov moči, zato je takšna poraba pohvalno majhna. Predvsem pomaga motorni program ecoPro, ki motorne parametre nastavi tako, da je poraba kar se da majhna, indikator prestav sugerira, kdaj je optimalno prestaviti (vozili smo sicer različico s samodejnim menjalnikom, a se je ročno prestavljanje izkazalo za boljše), klimatsko napravo in ostale porabnike pa smo vsi tako ali tako izključili.

Vsekakor zanimivo, a tisto, kar je sledilo, je poskrbelo za več adrenalina v žilah. Po tekmovanju smo se imeli namreč možnost še zapeljati z nekaterimi močnejšimi BMW-ji. Denimo z modeli 135i, 335i,  Z4 35i in celo z 1M. Da, tudi z najmanjšim M-om v ponudbi, ki ga vsi tako hvalijo. In ga bom tudi jaz, saj sem se zapeljal ravno z njim.

Pred vožnjo sem imel nekakšno strahospoštovanje, ki ga po vseh teh letih praktično ne doživim nikoli več. Pred leti sem namreč vozil že podobno zmogljivo enico, ki so jo predelali pri podjetju AC Schnitzer in vem, da je bila zaradi kratke medosne razdalje precej zahrbtna. Eden od novinarskih kolegov je zato z njo celo kosil travo ob stezi, ko ga je presenetila ...

Ampak 1M je drugačna zverina. Bolj udomačena in lahkotnejša za vožnjo. Od vrhunskega M3 se razlikuje po tem, da je tukaj motor povezan s turbino in zato ponuja ogromno moči in navora že pri najnižjih vrtljajih, a se obenem brez težav zavrti praktično enako visoko. Vrhunsko doživetje in pravi avtomobil za uživače. Pa čeprav je v njem potrebno kar precej delati, saj zna zadek hitro zaviti po svoje. Pa saj to je tudi namen, kajne?