Več starodobnikov in vse starejši avtomobili

Po nemških cestah trenutno kroži že 648.403 več kot 30 let starih avtomobilov, ki imajo v Nemčiji trenutno 1,1 odstotni tržni delež izmed vseh registriranih avtomobilov. Posledično je v Nemčiji trenutno registriranih 10,9 odstotka več starodobnikov kot pred enim letom, vendar vsi nemški starodobniki niso deležni namestitve registrskih 'H' tablic. Večina (160.741 vozil) aktualnih nemških starodobnikov, ki so deležni namestitve cenjenih 'H' tablic, ima za seboj od 30 do 34 let 'življenja', ker so večinoma 'rojeni' v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Podobno dobro (154.598 vozil) so v Nemčiji zastopani še starejši starodobniki s 'H' tablicami v starosti od 50 do 59 let. Po drugi strani pa Nemci ugotavljajo, da se je v Nemčiji drastično znižalo število avtomobilov v starosti od 25 do 29 let, čeprav istočasno ugotavljajo, da so 'mladodobniki' (vozilo v starosti od 20 so 30 let) čedalje bolj priljubljeni med nemško populacijo.

Istočasno so Nemci ugotovili, da imajo čedalje starejši vozni park. Leta 2012 so imeli v Nemčiji registrirani avtomobili za seboj povprečnih 8,5 let 'življenja', sedaj (1. januar 2022) je povprečni registrirani avtomobil v Nemčiji še nekoliko starejši (10,1 let). Še starejša je trenutna populacija registriranih nemških dvokoles (mopedi, skuterji in motocikli), ker znaša povprečna starost takšnih transportnih sredstev že dobrih 19 let. Nemci ocenjujejo, da višja povprečna starost v Nemčiji registriranih avtomobilov ne predstavlja nekaj slabega, ker to dokazuje, da je avtomobilska industrija v preteklih letih dosegla dvig kvalitete in dolgoživosti izdelanih avtomobilov. Poleg tega lahko 10 let stari avtomobili uporabnikom ponudijo podoben nivo zaščite in udobja kot aktualni novi avtomobili. Za to, da je v Nemčiji čedalje več starodobnikov in 'mladodobnikov' pa je zaslužna tudi aktualna evropska politika v navezi s proizvajalci avtomobilov.

Prodajne cene novih avtomobilov so že dosegle mejo absurda, svoje je prispevala tudi rusko-ukrajinska vojna in pa kriza s polprevodniki, ki je povzročila dolge dobavne roke (na dobavo nekaterih novih avtomobilov morajo kupci čakati tudi po 15 mesecev) in splošno pomanjkanje novih vozil na tržišču, istočasno so se rabljeni avtomobili močno podražili (tudi po 30 % višje prodajne cene). Tu je tudi bruseljsko enoumje, ki favorizira nakupe električnih avtomobilov, ki jih evropsko prebivalstvo večinoma zavrača (sploh po takšnih prodajnih cenah v povezavi s premajhnim akcijskim dosegom in vprašljivo ekološko noto). Zato se veliko lastnikov enostavno ne odloči za zamenjavo vozila.