Avtomobili so vse večji in težji

Sedaj imamo golfa VIII generacije, ki si tudi pod razno ne zasluži naziva kompaktno vozilo, razen če imate težave z dojemanjem pojmov. Kupci prve generacije modela golf so dobili resnično kompakten avtomobil (dolžina: 3815 mm, širina: 1610 mm, višina: 1410 mm, masa avtomobila: 750 kg (1100-kubični golf)), ki za to, da se sploh lahko premakne in uspešno samohodno premika ni potreboval vsaj 150 (110 kW) ali pa 200 (144 kW) 'konj', temveč samo 37 kW (50 KM) pogonske moči. Sedaj imamo golfa VIII, ki je ob primerjavi s prvotnim golfom že pravi 'Dickschiff' (dolžina: 4284 mm, širina: 1789 mm, višina: 1491 mm, masa avtomobila: 1260 kg (golf 1.0 TSI)), temu primerna pa je izražena tudi njegova osnovna motorizacija (66 kW/90 KM). Tako smo že pred časom dobili odlično rejenega 'golfa', ki ga je nekoč krasila oznaka passat (modelno leto 1978/1979 - dolžina: 4290 mm, širina: 1615 mm, višina: 1360 mm, masa avtomobila: 860 kg (passat 1.3 L)). Temu noremu trendu (kontinuirana rast avtomobilov in posledični dvig mase vozila) se pri večini aktualnih proizvajalcev avtomobilov enostavno ne morejo upreti, predvsem zaradi neusahljivih apetitov kupcev, ki želijo avtomobile spremeniti v nepremičnine z vso potrebno 'bivalno opremo'. Ko bo današnjim kupcem avtomobilov jasno, da avtomobil ni bivalni objekt, temveč transportno sredstvo, potem se nam morda obetajo boljši časi.

In glavni sovražnik vseh transportnih sredstev je? Če vprašate ljudi iz letalske industrije, je odgovor na dlani, ker se zelo trudijo, da iz letala odstranijo vsak odvečen gram mase, ker jim je pač jasno, da prevelika masa zniža agilnost letala, uporabno nosilnost in njegov doseg, istočasno pa seveda dvigne tudi povprečno porabo pogonskega goriva, te pomembne lekcije pa današnji kupci avtomobilov očitno ne želijo razumeti, ker pridno hlastajo po čim večjih količinah vgrajene komfortne in varnostne opreme. Zato so avtomobili v današnjih časih čedalje večji in težji, posledično pa je za njihovo kolikor toliko uspešno premikanje potrebnih tudi čedalje več 'konj', s tem pa se dviguje tudi povprečna poraba goriva. Skratka, konstruktorji avtomobilov bijejo že vnaprej izgubljeno bitko, ker gre za začaran krog. Še bolj absurdne primere glede prevelike mase vozil pa je prinesla modna elektrifikacija, zato me že prav čudi, da aktualni mostovi in viadukti, ki so bili zgrajeni še v prejšnjem stoletju, sploh še prenesejo aktualni promet, ker so bili takšni objekti zgrajeni v časih, ko je imel povprečni avtomobil največ 1 tono mase, medtem ko v današnjih časih veselo drvimo proti trem tonam, odnosno povprečno dvema tonama mase. Aja, pa parkirišča bo kmalu potrebno razširiti iz sedaj predpisanih 230 cm širine, s tem pa tudi širino garaž in vseh cest, da bodo ljudje lahko resnično uživali ob vožnji modernih 'športnih lokomotiv' in cestnih 'lifestyle parnikov'.

Višek te norosti so pa potem izjave proizvajalcev avtomobilov o neverjetno ekoloških in 'zelenih' SUV avtomobilih, ker smo nekoč iz iste količine jekla, plastike in ostalih materialov znali narediti 3 osebne avtomobile namesto ene današnje zavaljene 2,5 tonske 'SUV krave'. To so bili še časi, ko smo se Američanom smejali glede njihove uporabe ogromnih 2-tonskih limuzin v vsakdanjem življenju, sedaj smo na istem, ker je cel svet zajela 'amerikanizacija' (prekomerna raba vseh razpoložljivih surovin za izdelavo izdelkov), ki ji ni videti konca. Leta 1972 smo dobili prvega predstavnika Mercedes-Benzovega razreda S, avtomobil z maso v območju 1610 kg (280 S/SE), ki je še vedno impozanten (dolžina: 4960 mm), zmogljiv in udoben avtomobil ter istočasno tudi pravi mercedes, ker pri tej znamki takrat v ponudbi niso imeli današnjih ljudskih 'A-jčkov' in 'B-ejčkov'. Sedaj smo dobili njegovega 'zelenega' spiritualnega naslednika v obliki modela EQS, ki se lahko pohvali s skoraj 522 centimetri dolžine in neverjetno 'športno' neto maso v območju 2.680 kilogramov ter največjo dovoljeno maso v območju 3.225 kg, od tega pripada 692 kilogramov vgrajenim akumulatorjem električne energije.

Podobna zgodba se ponavlja tudi v primeru BMW-jeve serije 7. Prvotni najbolj osnovno motoriziran predstavnik serije 7 (E23, model 728 iz leta 1977) se je razprostiral na 4860 milimetrih skupne dolžine in ob tem tehtal samo 1.530 kilogramov. Novi BMW i7 xDrive60 pa že podira rekorde, vendar ne v pozitivnem smislu, ker znaša njegova neto masa točno 2.715 kilogramov, odnosno 3.250 kilogramov v pogledu največje dovoljene mase. Kaj to pomeni v praksi? Med drugim tudi to, da si voznik takšne dobro rejene limuzine tudi pod razno ne bo mogel privoščiti vleke kakšne prikolice, podobno pa velja tudi za modnega SUV audija z oznako 'E-Tron S Quattro', ker tudi v tem primeru govorimo o 2.730 kilogramih neto mase, odnosno 3.245 kilogramih dovoljene skupne mase, čeprav je vleka počitniških in ostalih prikolic že dolgo paradna disciplina SUV vozil (športno funkcionalno vozilo, odnosno 'športni terenec' za neresne).

Zato se mi res zastavlja logično vprašanje, če bomo vozniki v bližnji prihodnosti za vožnjo osebnih avtomobilov morda potrebovali izpit C kategorije, ki je sedaj rezerviran samo za voznike pošteno odmerjenih tovornjakov.