Primerna 'obutev' za električne avtomobile

Večina uporabnikov in lastnikov striktno električno gnanih avtomobilov se ob druženju z njihovimi avtomobili večinoma ukvarja predvsem z vprašanjem glede akcijskega dometa s samo enim polnjenjem akumulatorjev in pa brezplačno 'družabno igro' v obliki dobrega načrtovanja (iskanje prostih in primernih električnih polnilnic in pa ugibanje o dolžini porabljenega časa, ki bo potreben za pošteno napolnitev akumulatorjev) poti, ki jo nameravajo prevoziti. Nekateri med njimi pa so začeli postavljati nova vprašanja, povezana predvsem s pravilno izbiro pnevmatik za električno gnane avtomobile.

Mnogi ob tem mislijo, da lahko njihove električne avtomobile povsem 'nekaznovano' posadijo na set pnevmatik, ki so primerne za večino fosilno gnanih osebnih avtomobilov, vendar se žal motijo, ker bodo s takšnim početjem kaznovali predvsem sami sebe. Zakoni jim sicer stojijo ob strani pri takšnem nerazumnem početju, ker namestitev običajnih pnevmatik na električne avtomobile ni kazniva, vendar ob tem ne bodo ušli fizični 'kazni' v obliki približno 30 odstotkov hitrejše obrabe nameščenih pnevmatik, ki je posledica velike mase striktno električno gnanih avtomobilov, ki so zaradi grmade vgrajenih akumulatorjev v povprečju občutno težji (najmanj 300 kg dodatka) od podobno velikih fosilno gnanih avtomobilov.

Vse to pa močno vpliva na življenjsko dobo nameščenih pnevmatik, sploh ob povezavi s preveliko količino motornega navora. Ta pojav (čeprav v nekoliko milejši obliki) je znan tudi vsem lastnikom večine današnjih 'turbo traktorjev' (dizelsko gnani osebni avtomobili), ker so tudi to pogonski sklopi z obilo motornega navora pri anemičnih (vsaj za lastnike bencinsko gnanih avtomobilov) motornih vrtljajih. Velika masa avtomobila pa za seboj potegne tudi potrebo po širših in večjih (premer) pnevmatikah, s tem se poveča tudi povprečna poraba goriva ali električne energije. Po mnenju enega (Stephan Rau) izmed vidnejših predstavnikov iz združenja predstavnikov nemške gumarske industrije je idealna pnevmatika za striktno električno gnane avtomobile „Schmal, hoch und hart“ (ozka, visoka in trda).

Ozkost pnevmatike izboljšuje aerodinamiko vozila, istočasno ima vozilo z ozkimi pnevmatikami manjši kotalni upor (seveda pa posledično tudi manj oprijema), ker lahko ta odločno vpliva na avtonomijo vozila. To dejstvo že dolgo vemo tudi vsi tisti lastniki običajnih avtomobilov, ki imamo za svoje jeklene konjičke vedno pripravljena dva kompleta pnevmatik (ožje zimske pnevmatike na bolj trpežnih jeklenih platiščih ter poletni 'valjarji' na lahkih platiščih). Nemci opozarjajo uporabnike striktno električno gnanih avtomobilov, da naj bodo ob vožnji s takšnimi avtomobili pozorni tudi na ustrezen tlak nameščenih pnevmatik, ki ga je najbolje kontrolirati ročno, in to vsaj enkrat na mesec. Še bolje bo, če boste to opravili na vsakih 14 dni, ker so izkušnje nemških strokovnjakov pokazale, da delovanje modnih 'must have' senzorjev, ki merijo tlak v pnevmatikah, v številnih modernih avtomobilih ni zanesljivo.

Uporabniki striktno električno gnanih avtomobilov se morajo zavedati dejstva, ki pravi, da se bodo na pot vedno odpravili brez 'rešilnega čolnička', ker nas je avtomobilski marketing (znana 'strokovna' organizacija) v zadnjih nekaj letih uspešno prepričal, da sploh ne potrebujemo rezervnih pnevmatik, namesto tega smo dobili 'dodatni predal' v prtljažniku (res 'huda' pridobitev), čeprav boste posledično zaradi te 'svetlo modre' marketinške poteze v primeru pošteno poškodovane pnevmatike obtičali na cesti ali pa tvegali poškodbe podvozja, karoserije in seveda platišča ob nadaljevanju vožnje. To je scenarij, ki je napisan na kožo uporabnikom striktno električno gnanih avtomobilov. Pri tistih, ki imajo motorje vgrajene v kolesa (In-wheel), pa sploh ne smete sami sneti katerega izmed koles, ker to lahko opravijo samo na pooblaščenem servisu.