Samozatemnitveno ogledalo

Pravzaprav ste se morda vprašali tudi, kaj natančno se zgodi, ko na tehnološko starejšem ogledalu obrnete zatič in vas snop svetlobe vozila za vami prav tako neha motiti? Tako zelo enostavna rešitev v trenutku reši tako zelo moteč problem, a gremo po vrsti. Vzvratna ogledala smo v rubriki Tehno volan že obdelali, o njih si lahko preberete tukaj. Ugotovili smo, da jih je že leta 1906 v svoji knjigi omenjala Dorothy Levitt. Tokrat bom bolj tehničen in preveril, kaj se zgodi, ko obrnemo zatič in nas odboj svetlobe kar naenkrat ne moti več.

Že več desetletij imajo avtomobilska sredinska ogledala na spodnjem delu poseben zatič, s katerim lahko snop svetlobe vozila za nami bistveno zmanjšamo. Ko zatič premaknemo, se znotraj, za steklom, ki ga vidite, premakne posebna prizma in večino svetlobe zaradi drugačnega kota pač preusmeri drugam. Natančneje, v strop, kar bi lahko enostavno preverili, če bi v strop posvetili z lučjo, takrat bi vam svetloba ponovno svetila v obraz. Torej, precej preprosta rešitev, ki je po svoje še vedno genialna ravno zaradi učinkovitosti. Ko ogledalo zasenčite, do vaših oči pride le še okoli štiri odstotke prejšnje svetlobe, le toliko, da ta ni moteča.

Ker takšen način uporabljamo že desetletja, je seveda preverjen, zaradi enostavnosti pa tudi zanesljiv. Do poškodb praktično ne prihaja, razen, seveda, če boste zelo grobi in zatič prestavljali agresivno, takrat ga seveda lahko polomite. Je pa zamenjava ogledala relativno poceni, ker ni posebej kompleksno, a tudi menjave niso pogoste.

Nekoliko dražje je v primeru poškodbe samozatemnitveno ogledalo, ki nima več zatiča, ampak samodejno zatemni snop, ki prihaja od zadaj. Tukaj poznamo več načinov, v zadnjem času se najpogosteje uporablja monokromatski filter. Na delu ogledala, ki ga vidite, je senzor svetlobe, ki zazna, kdaj je do ogledala prihitela velika količina svetlobe in takrat filter s pomočjo električnih signalov svetlobi zmanjša možnost prehoda, zato skozenj spet dejansko pride le nekaj odstotkov svetlobe in vozilo zadaj nas ne moti več.

Prednost takšnega sistema je, da se zelo hitro prilagaja razmeram za nami, ogledalo pa se zopet 'odtemni' takoj, ko za nami ni več močnega vira svetlobe. Pri dražjih avtomobilih enak sistem uporablja še levo zunanje vzvratno ogledalo, včasih celo obe, kar je še posebej učinkovito, ko nas drugo vozilo prehiteva, takrat nas namreč snop njegovih luči lahko moti tudi v zunanjih ogledalih. Včasih so samozatemnitvena ogledala dejansko uporabljala enak princip kot ročna, le da je prizmo samodejno obrnil mehanizem. Sedaj pa praktično vsa uporabljajo monokromatski filter.

Seveda je v primeru poškodb takšno ogledalo bistveno dražje, a ogledala že sama po sebi niso ravno predmet, ki bi bil podvržen poškodbam. V trku se seveda lahko poškodujejo, a takrat bo ogledalo še najcenejša stvar, potrebna menjave. Sicer pa se jim karkoli hudega zgodi zelo redko. Tudi samo delovanje je še vedno enostavno in filter ne potrebuje menjave, skratka, takšno ogledalo bo brez težav preživelo življenjsko dobo samega vozila.

Fascinantno je predvsem to, da so si klasično vzvratno ogledalo z zatičem zamislili že v tridesetih letih prejšnjega stoletja, zgolj dvajset let zatem pa že takšnega s senzorjem svetlobe. Precej zanimivo, kajne?