Prišel, videl, preživel!

Ne bom našteval, kaj vse je na voljo, ker je avtomobilov enostavno preveč, Hyundai pa konkurira najboljšim s svojo športno linijo N. Tako so označene njihove oziroma njihova petarda, zaenkrat je samo en model, i30. Ali bi moral reči dva, ker je tale fastback, navadni i30 pa hatchback?

Boste rekli ’samo lepši i30, ker Korejci pač ne znajo narediti športnega avta’? Čeprav obenem priznavate, da dobro izgleda? No, ko boste stali zraven ob vžigu tega avta, vam bo takoj jasno, da ne gre za kakšen dolgočasen pony ali accent izpred nekaj let!

Ko neka znamka prvič predstavi nabrito različico svojega ljudskega modela, sem vedno skeptičen. Gotovo si ne bodo upali in bo vse prevelik kompromis, ker mora biti avto vsakodnevno uporaben in bla bla, jaa, zeham … pri i30 N sicer uporabnost JE dobra, ampak avto še zdaleč ni ovčka. Kje, pravi volk je in to vsi slišijo, ker rohni. Pri večini testov takšnih ’bombic’ smo v zadnjih letih kritizirali, da dajo od sebe premalo zvoka, tukaj ga je pa dovolj. V športnem programu prav pobalinsko poka pri prestavljanju dol. Sicer gre tudi družinsko tiho, otroci so dejansko brez težav zaspali na avtocesti, torej je ta zahteven test prestal, ko sem se jih končno rešil in se v dir pognal sam, so pa srne tisto noč bolj slabo spale.

Še ena filozofska: nekatere znamke so začele pridno sekati volane spodaj, ker je to ’ful dirkaško’. Saj je res, ampak pri dirkalnikih so volani tako neposredni, da ga še za četrt kroga redko zavrtiš, pri civilnih avtih pa je zavrtljajev precej več (navadno skoraj trije med skrajnima točkama), zato se ti takšen volan potem zatika v rokah, če ga na polno vrtiš. No, pri i30 N je okrogel in odličen, občutek na njem je pa tudi dober, ker je lepo obtežen. Nasploh deluje i30 znotraj tako dobro sestavljen, kot bi bil iz enega kosa. Edino dolgočasen je. Da je N, vidim samo na volanu, prestavni ročici in merilnikih, kjer fino ugašajo lučke na merilniku vrtljajev, ko je še mrzel, da motorja ne bi preveč vrteli.

Zunaj je N veliko bolj prepoznaven, čeprav bi mu jaz spet dal še širše blatnike, večje spojlerje in širše izpušne cevi. Ja, očitno ne bom nikoli odrasel. Fastback ima značilen zadek, kjer se skupaj z vrati odpira tudi šipa, ampak je rit malo daljša, da izpade bolj elegantno. Nekaj je znakov N, torej na maski, zadaj, na pragu in platiščih, so pa dokaj diskretni.

Seveda ne smem mimo prtljažnika, ker je pri fastbacku pač malenkost večji kot pri krajšem i30, ampak je malo bolj neroden, ker ima zelo visok nakladalni rob in ker ima izrazito in lepo vidno prečno ojačitev, čeprav se naslonjali podreta. In prav je tako! Kupil sem športen avto, naj bo trd, ko letim v ovinek, sicer bi si kupil karavan 1.0. Sedeža spredaj sta vrhunska, odlično nastavljiva, dolg sedalni del imata, dobre opore in še en znak N. Kot sem že omenil, se v njem mirno lahko vozi cela družina, ker je tudi prostora dovolj.

Če ne boste prevelik egoist, bodo lahko tudi žena in otroci poslušali, kako fino poka iz izpuha, ko prestavite v športni način! In za tiste, ki še ne znate dovolj dobro dodajati vmesnega plina pri prestavljanju dol, lahko to elektronika dela namesto vas. Sam sem to funkcijo sicer vedno izklopil z gumbom na volanu, ker mi je tudi to delo v veselje, sploh, ker je menjalnik hiter, natančen in ročica ima ravno prav trde gibe, da sem jo stalno prijemal. Če že moram omeniti, se je zatikal edino v šesto prestavo, če je bil gib prepočasen in premalo odločen.

Kako danes veste, da je avto prava vozniška mašina? Če ima pravo ročno zavoro! Testni je bil seveda v verziji performance, ker o navadni niti razmišljajte ne, saj ima samo ta elektromehansko delno zaporo diferenciala, ki pomaga gumam spredaj grabiti asfalt. Dejansko pomaga in ne trga preveč volana iz rok, je pa zanimivo, da je fastback malenkost mehkejši od hatchbacka, da se nos lepše potopi v ovinek. Baje bodo podobne nastavitve zdaj uporabili tudi za krajši model. Vse parametre, kot so motor, izpuh, volanski servo in podvozje, si lahko nastavite po svoje, je pa v N tako surov, da ne vem, kdaj sem nazadnje vozil tako trd avto. Zapeljite se z njim skozi tunel Jasovnik na štajerski avtocesti, pa ne boste več pritiskali tistega gumba.

Pa motor? Dva litra, turbo, jasno, in 202 kilovata, 275 ’konjev’. Do 100 km/h pospeši v 6,1 sekunde, ima celo ’launch control’, da bo res takšen rezultat, in motor je v osnovi dober. Odziven, močan, se vrti daleč čez 6 tisoč vrtljajev, z veseljem ga priganjam, kar je osnova za dober športen avto. Ampak vseeno lahko najdem še kakšno malenkost, ki se jo lahko izboljša. Lahko bi moč bolj zvezno podajal, tako malo preveč sune naenkrat in kolesi (pre)rad zavrti v prazno, s čimer izgubljaš stotinke. Lahko bi se še malo bolj veselo zavrtel do rdečega polja in lahko bi bil tudi malo bolj varčen, čeprav je to tukaj v drugem planu. Ker vem, da vas zanima … poraba na testu je bila težko pod 12, če sem se vozil 130 konstantno po avtocesti, ko igla kaže točno 3 tisoč vrtljajev, pa okoli 9 litrov na 100 kilometrov.

OK, dejstvo je, da je i30 fastback N fantastičen avto za Hyundai. Z njim so dobili krasen ugled, ogromno pozornosti, vsi so nad njim navdušeni. Samo še kakšno malenkost je treba popraviti, da bo res najboljši: recimo zbiti še kakšen kilogram pri masi ter malenkost dodelati motor in menjalnik, ampak za takšno ceno, testni stane polno opremljen 34 jurjev, lahko kar pozabite na ostale in ga zapeljete domov. Še sosed vam bo hvaležen, ko bo vsako jutro poslušal ropotanje. Ko se motor zbudi, prav lepo in glasno grgra v prostem teku, v bistvu precej lepše kot potem, ko avto spelje.