Dvojna trikotna vodila

Če mislite, da je zaradi kompleksnosti takšen način vpetja precej nov, hmmm, sploh ne. Citroën ga je na svojem modelu traction avant uporabljal že leta 1934, dejansko še pred prihodom MacPhersonovega vpetja, ki so ga najprej itak uporabljali pri letalih. Prednosti je veliko, največkrat pa takšen tip vpetja uporabljajo vozila, kjer so vozne karakteristike večjega pomena. Torej športna oziroma vsa, ki želijo ves čas zagotavljati dober oprijem, saj je možnosti nastavitev zelo veliko.

Citroëna smo že omenili, je pa res, da je bilo takratno vpetje z dvojnimi vodili precej drugačno od današnjega. Ker je zanj značilna večja možnost nastavljanja in zagotavljanje odličnega oprijema koles, so ga že pred desetletji uporabljale mnoge znamke pri svojih športnih različicah. Alfa Romeo, Maserati, Lancia, Mercedes-Benz so le nekateri, spredaj in zadaj pa je takšno vpetje uporabljala tudi honda NSX, izkušnje za zasnovo so takrat vzeli kar iz formule 1.

Razlika v primerjavi z vpetjem MacPherson je predvsem v dodatni vpetni roki zgoraj. MacPherson ima le eno in sicer spodaj, blažilnik pa je z enim delom vpet v zgornji del obroča, zgoraj pa potem kar v karoserijo. Dvojna trikotna vodila, kot pove že ime samo, imajo dve vpetni roki. Angleški izraz za takšno vpetje je običajno 'double wishbone', trikotna pa zato, ker so pač trikotne oblike. Oziroma oblike črke A. Načinov vpetja v avtomobil je kar nekaj, v osnovi pa je ena vpetna roka spodaj in ena zgoraj, med njima pa je posebej potem vpet še blažilnik. Pomembno je torej, da sta vodili dve, na dvojni točki sta vpeti v karoserijo, na drugem koncu pa potem vsaka v eni točki v del, kjer so zavore in kolo.

Včasih so uporabljali enako dolžino za obe vodili, na ta način je bilo potem ob premiku kolesa gor in dol slednje vedno ostalo poravnano in pnevmatika s celotno površino na tleh. Problem je nastal, ko si se pripeljeljal v ovinek in se je karoserija nagnila, takrat pa enako dolgi vodili nista omogočali, da bi se kolo prosto nagnilo v obratno smer in je izgubljalo na oprijemu.

Zato se sedaj raje uporablja močnejša in daljša spodnja roka, zgornja pa je krajša, kratica je pogosto SLA (short long arm). Na ta način v zavoju lahko sila zunanje kolo v spodnjem delu obrne nazven, torej ravno nasprotno kot bi se sicer pri manj kompleksnem vpetju, denimo MacPhersonu. Pri slednjem v zavoju kolo le v prvi fazi zavoja omogoči takoimenovani negativni nagib (camber), potem pa se takoj prelevi v pozitivnega. Pri dvojnih trikotnih vodilih lahko ves čas ostane negativno obrnjen, kar preprosto pomeni, da kolo s celotno površino leži na tleh, kljub temu, da ga karoserija in celotno vzmetenje želita postaviti ravno obratno. Celo več, bolj kot je obremenjeno, bolj 'pravilno' se postavi in ves čas zagotavlja oprijem celotne pnevmatike.

Kje je torej uporabno? Pravzaprav povsod, a ga zaradi kopice sestavnih delov in posledično večje cene najdemo le pri bolj športnih vozilih. Zato se zanj ne odločajo vsi. Tudi nekaj težje je od MacPhersona, več je nevzmetene mase, kar pa pri športnih vozilih niti ni težava, ker so vzmeti in blažilniki dovolj trdo nastavljeni, da nevzmetena masa ne povzroča velikega negativnega učinka. Slabost je lahkotudi precej več kompleksnosti pri pravilni nastavitvi. Možnosti je veliko in brez ustrezne računalniške podpore ter določanja posameznih točk hitro lahko samo postavitev celo poslabšamo.

Še en primer, kjer je takšno vpetje odlično so zelo resno terenska vozila. Na ta način se vsako kolo premika po trenutnih potrebah, lahko se nagiba, celo zelo močno, dviga in spušča, blažilniki so lahko ogromni in tako naprej. In takšno vpetje je lahko nameščeno spredaj, zadaj, kjerkoli.

Seveda obstajajo še druge vrste vpetij, nekakšna nadgradnja dvojnih trikotnih vodil je večvodilna prema (multi-link). Tam je namesto krajše roke zgoraj in daljše spodaj vpetnih točk še več. Lahko sta dve zgoraj in dve spodaj, celo pet jih je lahko. Na ta način je možnosti nastavljanja še več in vse skupaj je še bolj prilagodljivo, obenem pa tudi dražje.

Evo, zdaj obvladate. Seveda pa nismo odkrili čisto vsega, že vpetja, kakršnega uporabljajo pravi dirkalniki, ne. Pushrod se mu reče, po slovensko tega niti ne bom prevajal. Ali pa vpetja pullrod in še kaj bi se našlo. Nekaj idej za naprej, bodo sigurno prišle prav …