Aktivni tempomat

Radarski tempomat ni običajni tempomat in beseda tudi ne označuje, da ima avtomobil na strehi ogromen radar. Lahko ga prepoznate tudi pod imenom pametni oziroma aktivni tempomat, gre pa za zadevico, ki je nekakšna nadgradnja navadnega. Zaenkrat je pri večini vozil na seznamu dodatne opreme, cena pa je običajno tolikšna, da se marsikdo zanj ob nakupu avtomobila ne odloči. Razlika med običajnim in aktivnim tempomatom pa je velika.

Običajni tempomat najbrž vsi poznate. Gre za pripomoček, ki po pritisku na stikalo vzdržuje izbrano hitrost. Zlasti uporaben je na avtocesti, kjer si lahko nastavite dovoljenih 130 km/h in vas ne bo skrbelo, da ste prehitri, ravno tako pa je poraba goriva manjša, ker ne boste nehote ves čas pritiskali in popuščali stopalke za plin, dejansko se je niti ne boste dotikali. Nekateri ga radi uporabljajo še v naseljih, kjer nastavijo hitrost 50 km/h in jih zopet ne skrbi, da bi jim policist namenil kakšno kazen za prehitro vožnjo.

Aktivni tempomat je pametnejši. Pri običajnem se boste v tovornjak ali drugo oviro na avtocesti zaleteli, če ne boste pravočasno zavili ali zavrli, ker tempomat pač ne ve, da pot ni prosta in nastavljeno hitrost vzdržuje ves čas. Aktivni pa s pomočjo senzorjev, običajno nekje na maski vozila ali pa za vetrobranskim steklom, spremlja dogajanje pred nami. Podobno kot policijski radar tudi ta v vozilu namreč ves čas pošilja valove pred avtomobil in na podlagi odboja izračuna, kako daleč in kako hitra je ovira pred nami.

Pravzaprav obstajata dva tipa takšnega tempomata, razlikujeta pa se po tehnologiji, ki jo uporabljata. Laserski ves čas pošiljajo laserske žarke pred vozilo in jih največkrat vidite kot kakšne črne škatlice v maski vozila. Njihova slabost je, da v slabih vremenskih pogojih težko zaznavajo vozila pred nami in tudi v primeru, da je vozilo, ki vozi pred nami, zelo umazano in posledično brez velikega odboja, se lahko zgodi, da ga tempomat ne bo zaznal. Drugi tip so radarski, ki so lahko skriti za masko in na enak način pošiljajo radarske valove pred avtomobil, so pa manj obremenjeni s prej omenjenimi težavami. Dražja vozila imajo celo večsenzorske radarske tempomate, kjer eden od senzorjev deluje dolgovalovno in spremlja vozila daleč pred nami, drugi pa vozila, ki so nam bližja in deluje pod širšim kotom.

Radarske tempomate ima še danes relativno malo vozil, vseeno pa tehnologija ni najmlajša. Že leta 1992 je Mitsubishi predstavil sistem lidar, ki ni znal sam zavirati, je pa voznika opozoril na ovire pred njim. Sedem let pozneje je Mercedes-Benz na modelu S predstavil prvo generacijo sistema distronic, torej radarski tempomat. Danes jih ponujajo skoraj vsi proizvajalci, se pa zadnja leta iz večjih in dražjih vozil radarski tempomati selijo še na manjša, pri katerih je tudi cena denarnici prijaznejša. Pri golfu stane laserski tempomat le nekaj sto evrov. No, kako pa deluje? To je najpomembnejše ...

Denimo, da se peljete po avtocesti z nastavljenimi 130 km/h in dohitite počasnejši tovornjak oziroma se pred vas vrine drugo vozilo. V tem primeru bo aktivni tempomat sam zavrl in pravočasno zmanjšal hitrost, in sicer na hitrost ovire pred nami, pri tem pa tudi vzdrževal primerno varnostno razdaljo. Ko se bo vozilo pred vami odmaknilo oziroma boste zavili na prost prehitevalni pas, bo vaš avtomobil zopet pospešil do prednastavljene vrednosti. Večina vozil, ki ima aktivni tempomat, nima funkcije izključitve 'aktivnega' dela, novi passat, denimo, pa to funkcijo omogoča, zato lahko sami izberete, če bi želeli uporabljati klasičen tempomat ali pa tudi aktivni del.

Sam takšnih tempomatov nimam posebej rad, ker običajno reagirajo dokaj počasi in po odmiku ovire pred menoj potrebujejo predolgo za ponovno pospeševanje. Predvsem pa običajno tudi preveč panično reagirajo in zavirajo, to pa storijo že veliko preden oviro sploh dosežemo. Tako je potrebno tovornjak pričeti prehitevati že 150 metrov, preden ga dohitimo, sicer bo tempomat že začel z zaviranjem, ker ima tako nastavljeno varnostno razdaljo, ki je v praksi večina ne upošteva. Sicer pa posebnega vzdrževanja radarski tempomati ne potrebujejo, občasno je z njih potrebno le odstraniti umazanijo in bodo delovali brezhibno. Bodo pa sami opozorili, če ne bi delovali zaradi določenega razloga, na primer v močnem nalivu.

Največja prednost aktivnih tempomatov in tudi njihov smisel je integracija dodatnih sistemov, denimo opozorilnika pred trčenjem ali sistema 'lane assist', ki sam spremlja, če zapeljemo preko črte; najboljši znajo celo za nekaj sekund sami obrniti volan in poskušati slediti zavoju. Tudi sami aktivni tempomati postajajo vse boljši, zmogljivejši ob samodejnih menjalnikih znajo sami ustaviti vozilo in ponovno speljati, ko je pot prosta. Super za po mestu, da ne boste v ponedeljek zjutraj še pod vtisom vikenda nekomu prileteli v 'rit'.