Varnostni pas

Vem, boste rekli, kaj pa je treba pri pasu upoštevati? Pač, zapneš ga in je. Ne drži povsem, vsaj na dve stvari je treba biti pozoren, a o tem nekoliko nižje, za začetek sledi štorija o tem, kako je sploh nastal. Več kot petdeset let nazaj so si tritočkovni varnostni pas zamislili pri Volvu, pisalo se je leto 1959. Glede na to, da je do danes ostal bolj ali manj nespremenjen, so razvoju takrat očitno posvetili veliko pozornosti. Kopico testiranj na lutkah in na prostovoljcih so opravili in ugotovili, da je takšna oblika najboljša. Varnostni pas namreč objame trebuh in tudi celoten prsni koš in poskrbi, da telo ostane bolj ali manj na mestu.

Ste kdaj pomislili, zakaj v svojem avtomobilu nimate pettočkovnega pasu, kakršne imajo dirkalniki? Očitno je tisti še bolj varen, sicer ga ne bi imeli mimo dreves dirjajoči dirkalniki. Dejansko je, a le ob določenem pogoju. Če pustim ob strani, da je privezovanje s tistim pasom časovno bolj potratno, je razlika med serijskim avtomobilom in med dirkalnikom v varnostni kletki, med vsem ostalim, seveda. Varnostna kletka poskrbi, da se tudi ob prevračanju streha ali bok vozila ne vdreta v notranjost kabine in zato je potnik znotraj lahko pripet na način, ki mu ne omogoča nikakršnega premika. Celo zaželjeno je, ker je potem njegovo telo vedno povsem na mestu. V običajnem avtomobilu varnostne kletke nimamo in ob prevračanju bi se streha upognila ter nas poškodovala ali ubila v trenutku. Ker je pas tak, kot je, streha ali drug tujek, ki vdre v naš prostor, lahko telo odrine proti sredini vozila. To velja za vse potnike.

Skratka, Volvo je poskrbel za izum in namesto, da bi patent zaščitil in ga prodajal naprej, je ubral drugačno taktiko. Načrte so brezplačno priskrbeli vsem proizvajalcem in vsi so jih pravzaprav z veseljem sprejeli. Verjamem, da skoraj vsakdo pozna koga, ki se ne pripenja iz takšnih ali drugačnih razlogov, a dejstvo je, da varnostni pas v kakšnih 99,9 odstotka nesreč pomaga. Seveda pa jo je v kakšni ekstremni situaciji kdo najbrž že odnesel bolje, ker ni bil pripet. Fantje v filmih Hitri in drzni že, ko skačejo iz drvečih vozil kot kobilice in nikomur ni hudega. Znanec je še danes živ, ker ga je nepripetega vrglo iz avtomobila, ki je potem zgorel, pa se sam vedno in brez izjeme pripenjam. On pa tudi, ker ve, da je šlo za neverjetno srečen slučaj. Hecni so denimo odgovori profesionalnih voznikov, ki morajo občasno poslušati moje umotvorjenje na katerem od predavanj o varni vožnji, saj v tovornjaku med njimi skoraj nihče ni privezan, v avtomobilu pa. In večina se zaveda, da je tovornjak v veliko primerih celo manj varen.

Skratka, varnostni pas. Avtomobilski zdrži okoli osem ton, kar se morda zdi veliko, a sile ob trkih so ogromne. Mimogrede, jih izražam v tonah in ne v 'njutnih', ker si boste lažje predstavljali. Trk v steno pri vsega 50 km/h in s 70-kilogramsko osebo na sedežu poskrbi za skoraj tri tone potiska naprej. Nepripet potnik bo z zadnje klopi ob trku udaril v sprednji sedež tako silovito, da bo zlomil naslonjalo in s tem poškodoval tudi vas, ker vas bo odneslo naprej. Vsi potniki v avtomobilu naj bodo zato privezani, brez izjeme. Zlasti pa otroci, še dandanes sem ter tja vidim kakšnega 'mulčka', ki stoji med sedeži in gleda promet, morda čeblja s starši na sprednjih sedežih. Začuda sta oba običajno privezana, otrok pa povsem zavarovan. Za takšne starše imam besedo. Kretena!

V dveh stvareh so se varnostni pasovi vseeno v zadnjih letih spremenili. Večina od njih je nastavljivih po višini in to je prva stvar, na katero bodite pozorni. Pas mora potekati lepo preko rame, ne prenizko, ker bo potem hitro zlomil ključnico, in ne previsoko, ker vas bo ob zategnitvi porezal po vratu. Nastavljanje višine je torej pomembno, še bolj pa pravilna namestitev pasu. Večina varnostnih pasov ima pirotehnične zategovalnike, ki ob trku najprej telo zadržijo, da ne udari naprej, po prvem sunku pa pritisk popustijo in s tem razbremenijo prsni koš. Uporabni so le enkrat, ker so pač pirotehnični, in ko se pas sproži, je zategovalnik potrebno zamenjati. Cena zadeve se giblje okoli sto evrov, odvisno od modela avtomobila, seveda.

Modernejši avtomobili višjega cenovnega segmenta imajo elektronske zategovalnike. Ti nas dodatno pritisnejo ob sedež, že ko prižgemo avtomobil in vsakič preventivno, ko močno zaviramo, ali pa sistem ESP ugotovi, da je treba pomagati. Uporabni so neštetokrat, njihova prednost pa je eliminacija drugega dela nepravilnega privezovanja. Varnostni pas si v spodnjem delu vedno postavite na svoj pas. Pozimi torej debel pulover ali bundo zavihajte preko pasu, ker bo le na ta način pas tik ob telesu in vas bo dovolj hitro varno ustavil. Sicer vas ne bo. Pa še malo ga zategnite, da boste res pravilno pripeti.

Dodatnih skrbi glede varnostnega pasu ni potrebno imeti. Če so reže umazane in se pas zatika, ga le očistite, poskrbite tudi, da ni zavihan in posledično prekrižan. Vsak zavihek silo, ki jo je pas zmožen še preživeti, razpolovi. Če pa si boste kupili novega forda mondeo, ta pa ima v zadnjih stranskih pasovih zračno blazino. Odlična zadeva in tudi daleč najpomembnejša novost, ki se je v zadnjem desetletju dotaknila varnostnih pasov. Mondeov pas je na desni.