Vprašajte katerega od malce starejših voznikov, kako je potrebno zavirati v sili, in vam bo nedvomno podal napačen odgovor. Kljub temu, da je sistem ABS postal že tako razširjen in ga ima večina vozil na naših cestah, novi avtomobili pa dejansko vsi.
Pravijo, da se ljudje na določene stvari privajamo precej dolgo. Če gre verjeti raziskavi, ki pravi, da celo v Nemčiji, ki slovi po tehnoloških prebojih, le dobra tretjina ljudi ve, kaj je sistem ABS, in zgolj dobra polovica pozna delovanje varnostnega pasu, potem je skrajni čas, da začnemo pri Volanu tovrstne sisteme malce obširneje obdelovati, razložiti njihovo delovanje in predvsem opozoriti na to, zakaj takšen sistem v avtomobilu sploh imate. Recimo temu 'za varnejši jutri' in tokrat je na vrsti ABS.
Kratica ABS označuje 'Anti-lock Braking System', po slovensko protiblokirni zavorni sistem. Praktično vsi ga imate v svojem avtomobilu, razen v primeru, da vozite precej starega, saj je na evropskem trgu obvezen že od leta 2008. Ampak prvi protiblokirni sistem niti ni bil namenjen avtomobilom, temveč letalom, in tudi precej starejši je. Že leta 1929 je francoski letalski pionir Gabriel Voisin razvil nekaj ABS-u podobnega, ker je bilo zaviranje z letali brez njega praktično nemogoče. Kolesa so prehitro blokirala in letalo je izgubilo svojo smerno stabilnost.
V petdesetih letih je podjetje Dunlop Maxaret izdelalo svojo različico sistema, še vedno le za letala, že leta 1936 pa sta Bosch in Mercedes-Benz skupaj izdelala prvi elektronski ABS. Imel je več kot 1000 sestavnih delov, bil je zelo nezanesljiv ter drag. Povsem mehanski sistem ABS - če temu v tistih časih lahko že sploh tako rečemo – je imel vgrajen dirkalnik ferguson P99, a se je tudi ta izkazal za nezanesljivega in dragega, zato so ostali proizvajalci iskali drugačne rešitve. Leta 1964 je austin 1800 ponudil ventil, s katerim je bilo mogoče nadzorovati potisk zavornih ploščic in tako nadzorovati zavorno moč.
Na oni strani luže so leta 1971 prvi štirikanalni sistem ABS integrirali na avtomobil chrysler imperial. 'Sure brake' so mu nadeli ime in bojda je bil precej zanesljiv, v Evropi pa niso počivali pri podjetju Bosch in za znamko Mercedes-Benz izdelali sistem ABS. Pravzaprav so v teh letih vsi pospešeno razvijali svojo različico sistema ABS, bojda je bil na Japonskem prvi Nissan. Ko govorimo o serijski proizvodnji, naj bi bil prvi avtomobil, serijsko opremljen z ABS-om, mercedes-benz S. To je bilo leta 1978.
Sodobni sistemi ABS so večinoma tri oziroma štirikanalni, slednjih je dejansko več. Pri obeh sistemih je na vsakem od koles senzor, ki ob zaznavanju, da se eno kolo vrti počasneje od ostalih, torej je zablokiralo, krmilni enoti ob motorju sporoči, da pritisk popusti in se kolo lahko zavrti. Trikanalni sistem spredaj zmore popustiti vsako kolo posebej, zadaj pa le obe naenkrat, štirikolesni pa vsako od štirih koles posebej. Sistem je zelo zanesljiv in do odpovedi prihaja redko, običajno zaradi umazanije ob kolesih kvečjemu odpove senzor, ki stane med 30 in 80 evri, odvisno od vozila. Ob odpovedi se celoten sistem izključi in ne deluje, na to pa vas opozori lučka na armaturni plošči. Torej bojazni, da vas bo ob odpovedi določenega elementa sistema kar nekam potegnilo, ni.
Če pustimo teorijo in zgodovino ob strani ... zakaj je sistem ABS sploh dobrodošel? Pri močnem zaviranju, ko se boste nečemu denimo poskušali izogniti, vam bodo kolesa zablokirala, povsem se bodo ustavila, če ne boste imeli sistema ABS. Posledično bi bila vaša zavorna pot precej dolga, predvsem pa se oviri ne bi mogli izogniti, saj ustavljena kolesa brez oprijema ne ubogajo ukazov z volana. To pomeni, da bi volan lahko na vse kriplje vrteli levo in desno, pa bi šel avtomobil še vedno zgolj v ravni črti proti oviri, tako kot spodaj na sliki.
ABS zavira intervalno, zato kolesa nikoli niso dolgo ustavljena. V bistvu so zablokirana izjemno kratek čas, modernejši sistemi so še nedolgo tega zmogli posamezno kolo ustaviti do 20-krat na sekundo, interval pa so sedaj zmanjšali na največ šest do osem ustavljanj na sekundo, ker pnevmatika ni zmogla slediti tako hitri frekvenci zaviranja in se niti ni ustavila.
Prva prednost tovrstnega zaviranja je krajša zavorna pot. Vozilo s sistemom ABS se ustavi prej od starejšega, ne glede na vrsto podlage. Na suhi cesti, na mokri, poledeneli, na snegu in tudi na pesku. Manj je oprijema, večja je prednost sistema ABS. Le ena ali dve posebnosti sta, kjer je starejši zavorni sistem v prednosti. Na nestrjenem snegu ali makadamu z veliko peska oziroma nepritrjenega kamenja je klasični sistem v določeni prednosti, saj se pred gumami pesek ali sneg nabirata v obliki klina, ki dodatno pomaga skrajšati zaviranje. Zato imajo nekatera novejša terenska vozila celo poseben program 'off road', ki prilagodi delovanje sistema ABS, da ta zavrto kolo zadrži nekoliko dlje.
Tudi na omenjenih podlagah pa boste ob zaviranju v sili hvaležni za sistem ABS, saj vam bo vedno in povsod omogočil, da se oviri ognete, kljub zaviranju. Ker kolesa niso zablokirana, lepo sledijo ukazom voznika. Tretja prednost sistema ABS je ta, da bo vozilo obdržal v ravni smeri tudi takrat, ko pod kolesi ne bo enaka podlaga. Denimo suha cesta pod levima kolesoma in mokra pod desnima. Brez sistema ABS bi vas ob zaviranju potegnilo na levo stran, kjer imata gumi boljši zavorni učinek in avtomobil bo v takšnem primeru zavrtelo.
Včasih so sistemi ABS delovali od kakšnih pet oziroma deset kilometrov naprej, prej pa ne. Moderni sistemi nihanja v hitrosti koles zaznajo takoj in delujejo praktično od trenutka premika vozila naprej. In če se vrnem k uvodni trditvi, da starejši vozniki še vedno ne znajo zavirati pravilno? Veliko jih je še vedno vajenih, da nimajo sistema ABS na avtomobilu, ali pa niti ne poznajo njegovega delovanja. Zato ima marsikdo še vedno napačno prepričanje, da je treba zavoro stiskati in popuščati, kar je povsem napačno.
Najpomembnejša prednost sistema ABS je dejansko razbremenitev voznika. Vse, kar morate storiti vi, ko se bo potrebno čim hitreje ustaviti, je, močno pritisniti na stopalko. Vse ostalo naredi sistem sam. Ni vam torej treba premišljevati, kakšno podlago imate pod kolesi, ni treba premišljevati, če vas bo ob zaviranju potegnilo oziroma odneslo v eno stran, nič se ne bo zgodilo. Ko boste morali močno zavirati, le stisnite stopalko zavore do konca. Tako boste najbolj učinkoviti.
Morda bo volan ob zaviranju malce cukalo levo in desno, morda bo stopalko zavore treslo ali pa bo postala povsem trda, in morda boste pri podvozju slišali neprijetne kovinske zvoke. Z avtomobilom ni nič narobe, le ABS na takšen način opravlja svojo nalogo. Avtomobila ne boste obrabili, ne bo se pokvaril in stopalke zavore ob zaviranju ne boste zlomili. Sicer vam jaz prinesem novo.