Saj bom še prišel skozi

V bistvu gre za precej pogost pojav v Sloveniji, ki pa ni omejen samo na večja mesta, pač pa na vse kraje, kjer premorejo semaforizirana križišča. Vozniki, ki se poslužujejo te taktike, namreč namerno zapeljejo v križišče pri rdeči luči in potem zato, ker so nasproti vozeči po vsej verjetnosti storili enako, čakajo, da oni prevozijo križišče, nato ga prevozijo še sami. Vsi, ki želijo v križišče zapeljati po pravilih, se pravi pri zeleni luči, pa tega ne morejo storiti, ker so v križišču še vedno avtomobili. Posledično se zmanjša pretočnost in zaradi tega tudi nastajajo zastoji, ker ima vsak v glavi misel ''saj jaz bom pa še prišel skozi''. Na tej točki ste verjetno pomislili, da je to pojav, ki je omejen na lastnike Audijev, BMWjev, Mercedes-Benzov in ostalih prestižnih znamk. Ne, v tem primeru je opaziti, da to počno kar vozniki vseh znamk, da ne bom komu delal krivice. Je pa po drugi strani zelo zanimivo to, da je ta mentaliteta pri slovenskih voznikih omejena samo na območje Slovenije. To pomeni, da se samo pri nas požvižgamo na pravila, vozimo na avtocesti 140 km/h ali pa mogoče še malo hitreje, ker potem bomo gotovo vsi prišli prej na cilj, večinoma vozimo po prehitevalnem pasu, ker je vožnja po voznem pasu nezanimiva, prevozimo rdečo luč, v naselju vozimo več kot je dovoljeno in še bi lahko našteval. Situacija pa se presenetljivo zelo spremeni, ko prečkamo mejo. Vozimo po omejitvah, ali mogoče še malo manj, kot kaže števec, smo umirjeni, se ne ''nabijamo na rit'' drugim voznikom, skratka, smo kulturni vozniki. Glede na to da smo z ekipo veliko v tujini, lahko vseeno na prste ene roke preštejem, kolikokrat me je v tujini (berite severno od nas) prehiteval avtomobil s slovenskimi registrskimi tablicami. Že res, da se kdaj zgodi, da se kdo ne more varno ustaviti in malo prepozno zapelje v križišče in še obstaja veliko izjem. V veliki večini primerov pa se mi zdi, da se slovenski vozniki zavedno odločijo, da storijo prekršek. Pa saj niso problem samo križišča. Se spomnite, kdaj je voznik pred vami s smernikom nakazal, da zapušča krožišče? Tudi to je na naših cestah prej izjema kot pravilo. In ob teh opazkah se mi poraja vprašanje, zakaj ne moremo biti tudi doma kulturni in se držati cestno-prometnih predpisov? Verjetno zato, ker smo že v mladosti izpostavljeni prekrškom in zgoraj omenjeni taktiki. Še vedno velja, da kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Trditev pa jasno velja ne samo za dobre stvari, ampak tudi za slabe. Na žalost.