Dva koraka v levo

Walter de Silva, ki je oblikoval alteo, si pred dvanajstimi leti gotovo ni mislil, da bo danes takšna norija za križanci, zato ni treba biti Einstein, da ugotovite, zakaj so se Španci odločili za takšno potezo. Ta avto so krvavo rabili v svoji ponudbi, ampak zdaj bodo imeli problem zadovoljiti vse želje kupcev, ker so z ateco očitno zadeli v polno in je povpraševanje na začetku precej večje od ponudbe. Spet ima tradicionalno zemljepisno ime, tokrat po naselju v Španiji, ki ima manj kot 2 tisoč prebivalcev.

Če ga primerjamo z najmočnejšo konkurenco, je avtomobil od qashqaija za slaba 2 centimetra krajši. In dobra 2 višji. Ravno višina ustvarja prostorno kabino, kjer boste lahko sedeli tudi s klobukom. Najmanj prostora je na klopi, čeprav boste povprečno visoki čisto normalno sedeli, spet pa je prtljažnik s 510 litri zelo radodaren. Verjetno celo najbolj med konkurenco. Materiali so po pričakovanjih OK, kjer jih vidite in prijemate, in ceneni, kjer jih ne. Izdelava je seveda odlična, ergonomija brez pripomb, prostora spredaj zelo veliko. Sedi se dovolj visoko, linije so precej ravne, zato je preglednost odlična, oblikovanje je pa zelo dolgočasno. Nič španskega temperamenta, samo stroga nemška urejenost z že iz leona znanimi gumbi in obliko. Osrednji zaslon je velik in dobro odziven, če imate najbolj pameten pametni telefon, pa se lahko na posebni podlagi polni tudi brezžično.

Ateca ni majhen avto, ampak ga lahko poganja samo litrski mlinček. Premalo? Sploh ne, če se boste vozili umirjeno. Ob začetku testa sem namenoma vozil varčno in uspel porabo spraviti pod 6 litrov na 100 kilometrov. Če je cesta ravna in vozite konstantno 50 km/h v peti prestavi, ko je nekih 1.300 vrtljajev, potovalni računalnik kaže trenutno porabo le 3 litre. Ob koncu testa smo z vsemi snemanji in testiranji dosegli 7,4 litra na 100 km, kar je še vedno dovolj dober rezultat za bencinski motor, ki mu pomaga turbina. Moči je za 85 kilovatov, 115 'konjev', navora pa zanimivih 200 njutonmetrov. Dejansko je motor navdušil. Morda prav zato, ker smo vsi tako malo pričakovali zaradi premajhne prostornine, ampak v praksi deluje kot mora. V mestih se odlično znajde, čeprav se pomanjkanje delovne prostornine pozna pri vrtljajih tik nad prostim tekom. Dobro se zbudi šele nad številko 1.800, kot stari dizli, le da se ta vrti preko 5 jurjev in nima grdega ropotajočega zvoka.

Med umirjeno vožnjo ga niti slišali ne boste, pri odločnem pospeševanju pa zarožlja, kot trivaljniki znajo, samo še vedno ni glasno in vibracije se skoraj ne prenašajo do volana. Ja, motorček je res fin, dokler ste za volanom sami. Ko je avto polno naložen in želite na avtocesti v vse klance vzdrževati 130 na uro, vam bo pa dal jasno vedeti, da ima samo en liter prostornine, zato tisti, ki ste ves čas na naših najhitrejših cestah, izberite večji motor. Moje priporočilo je prav tako bencinski 1,4 TSI s precej večjo močjo namesto dizelskega 1,6 TDI z enako močjo kot 1,0 TSI in okoli 2 tisoč evrov višjo ceno.

Vožnja? Ja, tukaj bi lahko rekel mlačno. V ovinkih se pelje suvereno in v resnici precej lahkotno, se pozna, da je nos zaradi majhnega motorja lahek in da čisto prazen tehta manj kot 1.300 kilogramov. Ampak točno takšen tip vozila bi bil lahko po moje malenkost bolj udoben, ker na slabih cestah blaženje ni dovolj mehko. Je pa res, da je Seat podvozje pri svojih avtih vedno nastavil malo bolj na trdo, kar mi je seveda všeč, samo ne pri družinskem križancu. Občutek na volanu je še kar dober in dokler so zahteve v mejah normale, bo večina voznikov več kot zadovoljna. Morda zadek ni tako miren, kot bi lahko bil med hitrejšimi menjavami smeri, in blaženje bi bilo lahko še malo tišje, ampak zahtevni vozniki imajo prav zato na izbiro še štirikolesni pogon, ob katerem dobijo večvodilno vzmetenje, ki je seveda stopničko višje po voznih lastnostih, hkrati pa požre tudi 25 litrov prtljažnemu prostoru.

Pri ateci manjka predvsem več emocij. Želim si več temperamenta, če že gre za špansko znamko, tako pa je vse skupaj preveč nemško zadržano in zato dolgočasno. Še največ razburjenja bo prinesla osvetlitev tal z logotipom ateca, ki je seveda zelo prijeten in uporaben detajl, ko ne vidite dobro podlage, zato si ga želimo na še več avtomobilih. Naj se zastopimo, ateca je odličen avto, zato ima tudi na naši spletni strani zelo dobro oceno. Sem vedel, da bi morali dati na test oranžnega, bi takoj vsi drugače razmišljali, zdaj pa mi gre po glavi samo cena dobrih 27 tisoč evrov za testni model, ki ima samo litrski motor. Seveda, ko potegneš črto pod opremo, ki jo ima, je čisto sprejemljiva, osnovnega dobite že za 20, ampak ... ne vem, ves čas testa sem čakal, da me nekaj preseneti.

Očitno sem najbolj presenečen, če me nič ne preseneti, kar je odlična lastnost večine nemških, pardon, v tem primeru španskega avtomobila. Mimogrede, ateca je tudi dober pokazatelj, kako velik bo nov Škodin yeti, ki ga bodo izdelovali na isti liniji v Kvasinyju na Češkem. In kolikor nisem pristaš te križanske norije, moram priznati, da je Seat z dvema korakoma v levo (spremembo oblike in imena) naredil pravo potezo, ker je alteo zamenjal z ateco.