Robert Rekar Robert iz Tržiča vozi volkswagna up!. Zakaj se je moški povprečne višine odločil za tako podpovprečno velik avto, izveste spodaj, zaenkrat naj bo dovolj dejstvo, da je Robert ob nakupu ostal zvest svojemu sloganu, ki pravi: če kupuješ avto, kupi nemca, če motor, pa japonca. Za tem danes še vedno trdno stoji, zato je v salonih posegel po volkswagnu. In to najmanjšem. Le kako mu služi? Še posebej, ko je treba premakniti poleg še kakšen tovor ali sočloveka.
Kako to, da si se odločil za tako majhen avto?
Ob odločitvi sem celo samega seme malce presenetil, vendar resnično je bil čas za spremembe. Ob izboru novega avtomobila sem kolebal med dvema finalistoma, in sicer med upom in polom, na koncu pa sem se odločil za manjšega. Marsikomu je glede na moj pretekli vozni park ta na prvi pogled čudna odločitev belila glavo, saj sem do sedaj vozil same ogromne avte, ki bi skorajda morali že piskati ob vožnji v vzvratno smer. Zdelo se mi je, da je čas za spremembo. Cenejšo spremembo, seveda. S prejšnjimi avti sem imel toliko stroškov, da sem temu enostavno moral narediti konec, pa tudi prioritete v življenju se spriminjajo, tako da bom 'odvečna' sredstva raje usmeril drugam.
Spoštujemo odločitev, vendar po zmogljivostih ti zadošča?
Pretežko vprašanje za preprost odgovor, zato bom rekel, kakor kdaj. Če potegnem črto, verjetno mi, vendar pri moji odločitvi moč in pospeški tokrat niso igrali čisto nobene vloge. Tokrat je imela prioriteto ekonomičnost, ki jo pa volkswagen up! definitivno premore. Že bencinski motor je tako varčen, da mi ni bilo treba razmišljati o dizlu sploh, ki ga pa v upu zaenkrat tako ali tako sploh ni v ponudbi. Poganja ga trivaljni litrski motor s 75 'konji', porabi pa med 4,5 in 5 litri pri kombinirani vožnji, kar je za avto, ki je zmožen tudi kdaj koga prehiteti, zame več kot zadovoljivo. Pri 140 kilometrih na uro na avtocesti se poraba dvigne na 5 litrov in pol, kar je še vedno super za bencinski motor. Tudi potegne dovolj dobro, da me lahko brez težav spravi iz kakšne kočljive situacije. Skratka, za vsakdajno rabo je dovolj močan in obenem dovolj varčen, da denarnica in žena ne spuščajo nepotrebnih zvokov.
Odličen odgovor. Kaj pa oprema? Je dovolj za udobno vožnjo?
Tudi pri opremi ima skoraj vse, kar imajo veliki. Serijska so 15-palčna platišča, ABS, ESP, dvojni potovalni računalnik, gretje sedežev, po višini nastavljiv voznikov sedež, klima, usnjena volan ter prestavna ročica in tako naprej. Pri dodatni opremi nisem pretiraval, dokupil sem samo navigacijo in pa rezervno kolo. Nikoli ne veš, kdaj ti bosta oba prišla prav, upam samo, da prvi večkrat kot slednji. Tistim kompletom za popravilo pnevmatik pa ravno ne zaupam, zato se raje vozim naokoli kar s petim kolesom.
Ob izbiri verjetno tudi lega na cesti in vodljivost nista bili faktor, kajne?
Ne, res ne pretirano, ampak če bi rekel, da ob vožnji po regionalnih cestah z njim ne uživam, bi mu delal krivico. Enostavno se dobro pelje. Res je tudi, da od volkswagna manj niti ne pričakujem. Na odprtih cestah je lepo ubogljiv, vendar na res dolge razdalje lahko postane malce neudoben. Pretiranega luksuza od avta takšnega kova tudi ni za pričakovati, vednar glede na ceno in velikost menim, da se lahko primerja z marsikaterim avtom višjega cenovnega razreda. Tak avto je seveda narejen za šviganje po mestih. Malo več kot tri metre in pol ima v dolžino, tako da ga v mestu lahko potisnem res kamorkoli. Kar pa je dandanes z vso pločevino na cesti resnično zlata vredno.
Kako se pa obnese, ko je vanj treba kaj stlačiti?
Ta kratka dolžina seveda botruje manjšemu prostoru v prtljažniku, tu ni debate. Vendar tega avta nisem kupil za tovorjenje pohištva, tako da prostora sam niti ne pogrešam. Za sedenje na zadnjih sedežih je tudi dovolj prostora, dokler ga voznik in sovoznik spredaj nimata toliko, da lahko opletata z nogami. Če pa je res treba kaj tovoriti, ima deljivo zadnjo klop, tako da kaj večjega se že spravi noter. Za vožnjo v službo, po nakupih in pa za na kakšen nedeljski izlet je čisto dovolj velik. Se je pa tudi že kdo zgražal, češ, kaj bom naredil, če bom moral kupiti nov hladilnik ali štedilnik. Ja, zaboga, saj ti ga pripeljejo na dom. Pa še starega odpeljejo ponavadi. Ljudem enostavni ni jasno, kako lahko z večjih avtov, ki sem jih do sedaj vozil, tako brez težav presedlam na takšnega malčka, kot je up. Naj poskusijo, resnično ni problema.
Kateri pa so bili ti večji avti, ki jih vozil?
Od leta 1987, odkar imam izpit, jih je bilo kar nekaj. Največji so bili volkswagen transporter, audi A4, dvakrat renault kangoo in renault megane. Sicer pa sem vozil še dve zastavi 101, citroena AX in sedaj tega volkswagna up!. Z vsakim sem naredil približno po 100 tisoč kilometrov, tako da imam za sabo že kar nekaj kilometrine. Povečini sem vozil nova vozila, vendar tega malčka sem kupil rabljenega, pa še to samo pol leta. Moj projekt je bil varčevati na vseh področjih, zato seveda tudi cena ni izjema. Hotel sem praktično nov, izredno ohranjen avto, vendar zanj nisem bil pripravljen plačati cene, ki pritičejo novim.
Te je kdaj pustil na cedilu?
Ne, nikoli še zaenkrat, moram potrkati na les. Sem pa tudi mnenja, da te dandanes avto težko pusti na cedilu, če z njim vestno ravnaš kot dober gospodar, kar tudi pomeni, da mu privoščiš redne servise. Menim, da so v teh časih tehnologije in proizvodni procesi tako napredovali, da se avti resnično težko pokvarijo. In zaenkrat moje izkušnje to potrjujejo.
Očitno si z njim zelo zadovoljen. Zadnje besede?
Za konec ga moram še malo pograjati, da ne bo vse skupaj izpadlo kot reklama. Absolutno bi mu dodal šesto prestavo in tempomat. Da bi bil še varčnejši na avtocesti, seveda. Aja, in pa stikalo za električni pomik sovoznikovega stekla spredaj. Dandanes je kar nezaslišano, da se moram popolnoma nagniti na sovoznikovo stran, če želim spustiti ali dvigniti steklo. Ampak tudi s tem se da živeti. Očitno, saj živim, kajne?