Euro-lancer

Peta vrata na zajetnem zadku dajo slutiti, da bo v tem lancerju ogromno prostora v prtljažniku. Kot je ogromen spojler nad njimi. Vendar ne. Ko odprete prtljažna vrata, vas pozdravi natančno 285 litrov. Precej skromna številka za dolžino dobre štiri metre in pol. Vendar ni vse tako kot izgleda na prvi pogled. Prtljažnega roba ni, ker je 'umetno' dno dvignjeno do zgornjega roba odbijača. Pod tem dnom, ki je pravzaprav polica, ki razmeji prtljažnik, se skriva še slabih 60 litrov prostora. Torej smo sedaj že na številki 344. Če želite še več prostora, lahko s potegom dveh ročic (ki ju dosežete, ko stvari nakladate v prtljažnik in ugotovite, da ne boste vsega spravili vanj) povečate še za dobrih tisoč litrov dodatnega in zaradi velike odprtine nadvse uporabnega in lepo obdelanega prtljažnega prostora. Nos je podoben limuzinskemu lancerju, vendar ne običajnemu, temveč tistemu, ki ga krasijo še magične tri črke: EVO. Agresiven pogled jeznega morskega psa.

Povsem ista zgodba kot pri običajni limuzini je v voznikovem kotičku. Maloštevilni gumbi ne povzročajo zmede, saj je takoj jasno, čemu kateri služi. Ker je manj polnila, je več surove, trde in monotone plastike. Za skoraj najbogatejši paket opreme bi pričakovali še kakšen drugačen odtenek, ki bi razbil monotonost. Kljub nežlahtnim materialom pa si sredinska konzola zasluži pohvalo za kvalitetno privijačenje, saj ni ne duha ne sluha o kakšnem stokanju plastike pod pritiski prstov. Če se pod silo prstov slučajno vda kakšen spoj in plastika 'zastoka', pa jo boste zlahka utišali.

Del opreme intense je namreč ozvočenje Rockford Fosgate z devetimi zvočniki, od tega je en nizkotonski na levi strani prtljažnega prostora. Skupaj s še osmimi zvočniki v kabini to znese kar 650 vatov, česar se ne bi sramoval niti hišni kino. Pod integriranim avdiosistemom se nahaja enopodročna samodejna klimatska naprava, pred voznikovimi očmi pa dva merilnika in en majhen zaslon. Merilnika prikazujeta podatke o hitrosti in motornih vrtljajih, na zaslonu pa lahko odčitamo temperaturo hladilne tekočine, nivo goriva in standardne podatke, ki jih prikazuje potovalni računalnik. Vendar je sočasno viden le en podatek, ki se menja v istem zaporedju s pritiskom na gumb INFO na skrajno levem koncu armaturne plošče. Zelo nerodno in zamudno, ima pa vsaj to dobro lastnost, da je velik in ni treba odmikati oči s cestišča, da ugotovite njegovo pozicijo. Sedeža sta bolj udobna kot športna, vendar s povsem dovolj opore v ledvenem delu. Volanski obroč, odet v usnje, dobro sede v dlan, vendar je zopet preskromno nastavljiv. Relacija 'not-ven' mu namreč ni poznana. Tudi na zadnji klopi je dovolj prostora za kolena in glavo, če sta spredaj sedeča daljših spodnjih okončin.

Če je oblika tega lancerja povsem po okusu povprečnega Evropejca, je agregat tokrat povsem običajen atmosferski, bencinski štirivaljnik. Tudi menjalnik je povsem povprečen, saj šteje le pet stopenj. Vendar vama ne bosta odrekla veselja do vožnje. Specifika 'bencinarjev', sploh tega s šestnajstimi ventili, je, da se bolje počutijo v višjih vrtljajih. Dotični se do konca razživi šele nad štirico na merilniku vrtljajev, ko igla pade čez šest, pa ga grobo prekine omejevalnik vrtljajev, čeprav bi se z veseljem še kar vrtel. Zaradi petih stopenj so prestave bolj narazen, kar pomeni, da bo voznik za prehitevanje moral skočiti prestavo, ali bolje, dve nižje. Ko bodo vrtljaji v območju največjega navora, pa bo moči za prehitevanje povsem dovolj. Če se vozilo imenuje lancer, pričakujemo dobro obnašanje tudi med ovinki. In res. Čeprav je vzmetenje nastavljeno bolj na mehko, kolesa odlično sledijo ukazom iz volana, le krmiljeni in gnani na žalost nazaj sporočata premalo informacij o dogajanju pod njimi.

Euro-lancer je dokaz, da avtomobil ne rabi imeti turbine, a vseeno nudi veselje v vožnji. Tudi če ima zanj netipičen zadek, ga bodo EVO-ljubitelji vzeli za svojega. In bitka s Subarujem se nadaljuje.