Preden začnete tuhtati, kaj je pomeni oznaka RF in zakaj so jo sploh izdelali, takole gre: RF pomeni Retractable Fastback. Podobno karoserijsko različico je ponudila že prejšnja generacija in za takšno MX-5 se je odločilo kar 70 odstotkov vseh kupcev, zato je jasno, da so s trendom nadaljevali. Še vedno se lahko vozite s sončnimi žarki na obrazu, ima pa RF trdo streho, ki se zloži s pomočjo elektrike. Ne glede na to, ali je spuščena ali ne, izgleda precej bolj agresivno od klasične. Če vam tista ne deluje dovolj možato, potem bo tale prava.
Kolega Ciril iz Komotar Minute pomaga pokazati, od kod je glavni oblikovalec črpal navdih.
Z boka me malce spominja na porscheja carrera targa in prav tega je na list papirja kot navdih zrisal tudi gospod Masashi Nakayama. Zadnja strešna loka sta precej zanimiva in meni osebno je ta bolj všeč od klasične MX-5 s platneno streho, bolj odrasla in na pogled ostra je. Prav tako tudi od zadaj izgleda bistveno bolj napadalno, skoraj ne pomisliš, da je to še vedno mala in zabavna miata. Ampak je!
Samo ena stvar naj vas zanima, in sicer če se še vedno pelje tako enostavno in zabavno. Kratek odgovor je JA. Takoj te zasvoji in ta trenutek je tole še vedno eden najbolj zabavnih avtomobilov, neverjetna je. Nič manj ni vozniško lahkotna ali zanimiva od klasične, kljub temu da je za 45 kilogramov težja in to ravno na tistem delu, kjer masa še najbolj šteje, saj se s težjo streho zviša tudi točka težišča. Tega se med vožnjo ne čuti, kar je odlično. Kovinska streha obenem ne krade prtljažnega prostora, s čimer so se seveda pohvalili, saj je bilo načrtovanje 'uporabne' aluminijaste strehe pravi podvig. Prtljažnik tako še vedno ponuja prostor za dva manjša kovčka in še poseben predalnik za drobnarije je dobil.
Ob zaprti strehi mi je takoj postalo jasno, da RF ponuja več elegance in notranjega udobja. Bolj tiho je vse skupaj, kar je logično, spustite ali dvignete jo s stikalom, postopek pa traja le 13 sekund, s čimer je bojda hitrejša od podobnih tekmecev. Škoda je le, da se med spuščanjem ne morete peljati hitreje od 10 km/h, kar pomeni, da morate v bistvu stati na mestu, sicer vas tudi na mestnih ulicah teh 13 sekund ne bo nihče mirno čakal, ko se boste peljali tako počasi. No, ko je spuščena, za voznikom zevata dva loka, ki bolj uspešno umirjata prepih kot tisti mali plastični nastavek pri platneno-strešni MX-5, se pa vseeno pri večjih hitrostih veter okoli glave nekoliko vrtinči in se ga sliši. Piha pa manj.
Vse ostalo je enako, tudi tukaj sta na voljo 1,5 oziroma dvolitrski bencinski motor, celo samodejni menjalnik lahko izberete, ampak tega nikar ne naredite, odvzame polovico užitka. Edina pomembna razlika je skratka v ostrešju in čeprav ročno pomična platnena streha ima svoj čar, predvsem pa jo lahko spustite v eni samcati sekundi, mazda MX-5 RF mene bolj prepriča. Bolj agresivno izgleda, kar mi je všeč, pa tudi vsesplošno je bolj uporabna.
Okoli dva tisočaka je dražja od klasične, kar ni malo, predvsem zato ne, ker je že tista perfekcija. Vseeno pa doda nekaj agresivnosti in celoletne uporabnosti, zato je lahko krasen nadomestek briljantni toyoti GT86, pa čeprav ima malo manj moči. Je bolj vozniško prijetna, kar je morda težko verjeti, a je. In v zgolj enem letu je zadnja generacija mazde MX-5 pobrala že 73 različnih nagrad, zato bo pri tem zbiranju celo bolj uspešna od vseh svojih predhodnic. Prejšnja generacija jih je zbrala 90, a je za to potrebovala dolgih 10 let, ta pa bo očitno omenjeno številko dosegla bistveno prej.