Vredna greha

Pet let ji nič ne de. Še vedno je sveža. Po prenovi, ki se je je komajda dotaknila, je zaradi novih barvnih odtenkov, ki jih ponuja, še mamljivejša. Samo poglejte to kombinacijo na stodevetinpetdesetici; hišna, pastelno rdeča barva karoserije, in grafitno siva osemnajstpalčna platišča tipa 8C, pod katerimi se šopirijo še ognjenordeče zavorne čeljusti. Za povrh pa še z opremo distinctive in izbranim paketom 2 dobljeno za dober centimeter in pol nižje nastavljeno podvozje. Zadetek, ki bi mu v loterijskem žargonu rekli 'sedmica'.

Podoben zadetek je notranjost. Preverjen elegantno športni kokpit, podrejen izključno voznikovim ambicijam, prija znova in znova. Aluminij sredinske konzole poudarja dinamičnost, dirkaške stopalke iz tega lahkega materiala jo še nadgrajujejo. Popolnost kupejevske utesnjenosti pa dodaja še črno obarvana tapiserija strešne obloge in vseh stebričkov. Kakovost izdelave je dobra, ni pa vzorna. Biser v tej alfi je zagotovo volan. Prav takšen je kot v tistih, ki se ponašajo z opremo TI, le rdeč šiv mu manjka. Debel in grobo profiliran odlično sede v roko, s svojo neposrednostjo, odlično odzivnostjo, konkretno trdoto pri sukanju ter suverenim povratnim podajanjem informacij z vozišča še oplemeniti karakternost avtomobila. Tako kot ročica menjalnika s svojim natančnim in vrhunskim občutkom pri prestavljanju.

Tako dobro ni bilo v alfi že dolgo. Druga zgodba so sedeži. Na žalost tudi v najnižjem položaju za sedenje previsoki, za korekten bočni oprijem pa preplitki. In zadnja klop je zares samo klop. Ni pa to edina alfina muha. Glede na to, da gre pri tej kombijevski različici za vsaj 'malo' družinski avtomobil, bi pričakovali v njem več kot le dva, pa še ta bolj 'mini' predala za odlaganje. No, avtomobilu, ki je namenjen predvsem uživanju v vožnji, gre zlahka oprostiti to, da je dostop do prtljažnega prostora precej neroden zaradi visokega nakladalnega roba, večje trpljenje pa bodo ob slabem vremenu in umazaniji na cestah vedno popackani prsti zaradi pritiskov na gumb ob odpiranju prtljažnika. Ter še huje; vedno umazana kolena, ki bodo fino obrisala odbijač ob seganju vanj. Po drugi strani pa razveseli lastnika predal v odprtini namesto rezervnega kolesa ter štiri mreže, ki znajo biti ob prevozu manjših stvari še kako uporabne.

Uživanje v vožnji. To je tisto, za kar zna ta alfa najbolje poskrbeti. 1750 TBi, oziroma 'turbo benzina', prinaša tej 159-ici nov, preko variabilnega turbopuhala, prisilno polnjen 1,75-litrski bencinski motor, ki hkrati izpodriva predhodni 2,2-litrski JTS. Razlog za 1750 pa tiči v preteklosti. Dobrih 40 let nazaj je Alfa Romeo predstavil model 1750 berlina, ki je bil opremljen z motorjem te iste kubature z zmogljivostjo kar 112 konjskih moči. Prav ta motor so kasneje v osemdesetih v 75-ici nadgradili še s turbino in vmesnim hladilnikom zraka ter iz njega iztisnili celih 155 'konjev'. Tako pri 1750 berlina kot pri 75-ici so bile zmogljivosti avtomobilov vrhunske, odlična lega na cesti pa je znova in znova zaznamovala športnost karakterja teh vozil. Tokrat je 1750 najmočnejši, saj premore 147 kW (200 KM) moči. Bolj pa blesti zaradi 320 Nm navora, ki ga doseže že pri 1400 vrt./min, kar pomeni pri vožnji odlično odzivnost že pri najnižjih vrtljajih.

Njegovo delovanje je zelo kultivirano, nikoli robustno. Kljub odličnim zmogljivostim agregata ter zelo dobro preračunanemu šeststopenjskemu menjalniku pa ob priganjanju motor ne oživi ravno tako, kot bi pričakovali. Četudi pri vedno zveznem in konkretno suverenem vleku tja do rdečega polja. Veliko razočaranje pa se skriva v porabi avtomobila. Normalna vožnja z njim terja okoli 12 litrov bencina, odločnejša pa tudi 16. In to res ni malo. Sicer so pa vozne lastnosti na račun odlično izdelane kinematike podvozja, zmogljivosti, spredaj in zadaj prisiljeno hlajenih kolutnih zavor, navkljub prednjemu pogonu, vzorne. Mirnost in uglajenost sta zaveznici udobja, obvladljivost in neposrednost sta zaveznici temperamenta.

Alfa 159 sportwagon ugaja ravno tam, kjer je potrebno. V prikupnosti. In v tistem, kar zmore in česar ne more ponuditi. Prav zato je tako zelo posebna in ravno zato je mnogim tudi všeč. Res je, vredna je greha.