Smer v tretje

Da je prius posebnež, pokaže navzven. Nezamenljiva je seveda že od prve generacije identična priusova bočna silhueta, ki je zastavljena po vseh zakonih najugodnejše aerodinamike, in se v tretje ponaša s koeficientom upornosti odličnih 0,25. Tej optimalni obliki pa so podrejeni drzni in že skoraj frajersko športno izdelani detajli na lučeh, vstopnih režah ter robovih pločevine. Zaradi takšne oblike je zelo okrnjen pogled nazaj, saj se zadnje steklo lomi ravno v sredini pogleda. Prav tako je avtomobil precej občutljiv na bočni veter. No, in še ena malenkost, ki ekološko naravnanemu vodilu ni preveč v prid: 17-palčna kolesa sicer izgledajo imenitno, vendar je njihovih 215 milimetrov širine krepko preveč, da bi bila tam s svojim namenom, zato obstaja tudi za deciliter varčnejša različica priusa s 15-palčnimi.

Futurizem je v notranjosti glavna smernica. Armaturna plošča ali bolje kokpit je sicer klasično japonsko plastičen, a odličen in podrejen vozniku spet najbolje doslej. Kvaliteta izdelave je na visokem nivoju; materiali, ki so za gradnjo uporabljeni, so deloma reciklirani in prijajo vsakemu posamezniku drugače. Z naše strani jih gre pohvaliti, tako kot gre pohvaliti sive barvne odtenke, ki sovpadajo s celotno filozofijo avtomobila. Z vsem tem gre odlično skupaj bogata zbirka gumbov sredinske konzole in množica prikazovalnikov, ki nudijo vozniku zvrhano mero informacij o avtomobilu in vožnji. Osrednji zaslon tako prikazuje hitrost avtomobila, tisti zraven prinaša preko vrtečega menija različne informacije o energetski učinkovitosti avtomobila, v tretji dimenziji pa se na istem mestu malce bolj naprej ob uporabi volanskih gumbov izrišejo stikala za lažjo orientacijo ob premikanju prstov po njih. Pred voznikom je postavljen še sistem HUD s prikazovanjem hitrosti, porabe energije ter smeri navigacije s projiciranjem na vetrobransko steklo.

Po drugi strani je sredinska konzola opremljena še z odličnim navigacijskim sistemom, ki se ga upravlja preko zaslona na dotik, hkrati pa ta isti zaslon služi še kot pomoč za vzvratno vožnjo in parkiranje, saj se v teh momentih nanj prenaša slika iz kamere, postavljene na zadku vozila. Pri vseh sistemih, vgrajenih v ta avtomobil, velja omeniti še tistega za samodejno bočno in vzvratno parkiranje. To je dobrodošla funkcija, vendar vzame precej časa za nastavitve pravilne pozicije za parkiranje, da nam avtomobil samostojno opravi to, kar želimo. Po drugi strani graja leti le na delovanje klimatske naprave, saj potrebuje ogromno časa, da v mrzlih jutrih odrosi stekla. Super je zasnovan vzvod, s katerim upravljamo delovanje menjalnika. Prostornost v kabini je pohvalna, isto velja za udobje. Kupejevski občutek je prisoten, kljub precej dolgemu strešnemu loku in tako prostornosti nad glavami. Pohvaliti gre tudi velikost prtljažnega prostora ter primerno število predalov v celotni kabini.

Pogonski sklop priusa je dvorezen meč. Gre za kombinacijo 1,8-litrskega bencinskega motorja VVT-i, ki postreže s 73 kilovati moči ter 142 Nm navora, in elektromotorja s 60 kW moči in 204 Nm navora. Slednji se napaja iz osemindvajsetih nikelj-metal-hidridnih celic akumulatorja z delovno napetostjo 201,6 V ter nazivnega toka 6,5 Ah. Vsa moč se na sprednji kolesi prenaša preko elektronsko krmiljenega CVT-menjalnika, sklop pa se lahko pohvali s tremi režimi delovanja. Prvi je samo z elektromotorjem (EV mode), ki zna biti uporaben, vendar mora biti delo s pedalom za plin zelo zelo nežno. Da pa se z njim prevoziti poti, dolge okrog dobrega kilometra. Ta sistem velja pohvaliti za vožnjo po mestu. Drugi režim ponuja moč za vožnjo še iz bencinskega agregata, obenem pa hkrati polni tudi akumulatorje z električno energijo (ECO mode). Primeren je za precej ležerno vožnjo in je uporaben povsod. Tretji režim (PWR mode) je namenjen bolj odrezavi vožnji, saj tako bencinski agregat kot tudi elektromotor hkrati dovajata polno moč na menjalnik, krmilna logika CVT-ja pa se iz ekološkega razmišljanja spremeni v zmogljivostno. Na ta način se avtomobil pelje povsem spodobno. Edina slaba lastnost je nadležen hrup bencinskega motorja, saj se ta neprestano vrti pri najvišjih vrtljajih. Res pa tudi s tem voznika sili k bolj umirjeni vožnji.

Realnost učinkovitosti je najbolje vidna iz številk. Pri normalni vožnji nikar ne pričakujte porabe, manjše od 6 litrov na 100 prevoženih km, ob priganjanju jih tudi 8 ne bo dovolj. Z malce truda in ob ugodnih terenskih pogojih pa bo moč doseči tudi porabo le 4,5 litra bencina za stokilometrsko razdaljo. Super stvar je električna zavora, ki pomaga zavirati avtomobil na klancih pri vožnji navzdol, saj ob tem hkrati polni akumulatorje. Lega na cesti je odlična, vodenje pohvalno, stabilnost je na visokem nivoju. Uglajenost in udobje sta sorazmerno dobra, kvari ju le pretrdo, skoraj športno nastavljeno podvozje. Graja pa leti na neizklopljiv ESP, ki pusti voznika na cedilu ob vožnji po zgolj malce zasneženih klancih, saj se tam avtomobil preprosto ustavi in klanec postane nepremagljiv.

Tako spodoben hibrid, kot je prius, lahko z lahkoto v vsem konkurira svojim konvencionalnim tekmecem. Le ena pomanjkljivost ga še pesti; da bi akumulatorji hranili električno energijo vsaj za 50 kilometrov vožnje. Potem tu ne bi bilo več dileme, katera smer je prava.