Ofenziva

Ja, mazda CX-7 je že od samega začetka dobro prepoznaven in mikaven SUV-avtomobil, zato je ob prenovi tudi ni bilo potrebno kaj veliko spreminjati. In prav je tako. Kombikupejevska silhueta, pa čeprav s petimi vrati, je dobila zgolj bolj jasen Mazdin obraz, vključno z vsemi trendovskimi hišnimi prijemi in detajli. Zato je na njej moč opaziti zgolj bolj robato pregiban motorni pokrov, novo masko ter luči in seveda tudi nov agresivnejši odbijač. Ampak dovolj, da izgleda sveže, odrezavo in precej bolj dinamično kot poprej. Morebiti bi katera od teh malenkosti sodila k prijemom prenove zadka, a se zanjo oblikovalci niso odločili.

Podobna zgodba je doletela tudi notranjost CX-7. Osnovna forma, zopet v stilu kupejev, ostaja enaka kot pred prenovo. Dobra in kvalitetno izdelana. Tudi tu so le detajli tisti, ki osvežujejo celostno podobo in vlivajo občutek konkretnejšega avtomobila. Seveda so tu najbolj opazni v soj modro-oranžne neonske svetlobe obarvani merilniki. Stikala in gumbi upravljanja klimatske naprave niso več cenene sorte, 'zmešani' enovrstični zaslon potovalnega računalnika na osrednji konzoli sta sedaj zamenjala dva; monokromatski za upravljanje avdionaprave in klimatizacije ter drugi za prikazovanje podatkov o vožnji, nastavitvah avtomobila ter slike ob vzvratni vožnji. A je za slednje praktičen zgolj za pregledovanje ovir, ki so tik za robom avtomobila. Nov je tudi volanski obroč, ki ga je moč srečati še v Mazdinih trojkah in šesticah. Sicer pa ostaja počutje v potniški kabini CX-7 vedno zelo dobro, kljub temu da je po novem možno izbirati med petimi nivoji opreme.

Oprema challenge, s katero je bil opremljen testni avtomobil, predstavlja drugi najosnovnejši nivo opreme, a je ta popolnoma zadovoljiva, ko se na avtomobil gleda s stališča uporabnosti in ne statusa. Tako so notranja odpirala vrat lakirana s črnim mat slojem iz umetne mase namesto oblečena v aluminij, sicer odlični sedeži pa v antracitni velur namesto v usnje. Graja leti le na tapiserijo vrat, saj je več kot očitno, da tam ni obloga usnje, ampak ceneni 'skaj'. Opremsko pa najdemo tu soliden avdiosistem s podporo bluetooth, tempomat, potovalni računalnik, parkirne senzorje in le enopodročno klimatsko napravo. No, pri vsem tem pa ne morem mimo dveh stvari: gumbov na sredinski konzoli in volanskem obroču. V prvem primeru jih je tam štirideset (40), v drugem pa sedemnajst (17)! Verjamem, da bi se dalo to tudi kako drugače rešiti. Vseeno pa ostajata prostornost in zračnost mazde CX-7 atributa, ki ju ne gre zanemariti. Sedi se udobno in dobro, na vseh sedežih. Prav tako velja pohvaliti zvočno izoliranost kabine. Prtljažni prostor je velik, kljub visokemu dnu. Slabost je tako ostala le še nepreglednost, ki pa je v primeru takšne sorte avtomobila stalnica.

Najkorenitejša sprememba, ki jo je doživela mazda CX-7, pa je definitivno pogonski agregat dizelske zasnove. Predhodnica namreč, s sicer z zelo zmogljivim 2,3-litrskim '260-konjskim' turbobencinskim agregatom, ni zmogla konkurirati ostalim varčnejšim dizelskim tekmecem in zato se zanjo ni odločilo toliko kupcev, kot bi se baje lahko. Sodoben 2,2-litrski turbodizelski agregat, opremljen s filtrom trdih delcev, upoštevanjem norm Euro5 ter izpustom 199 gramov CO2 na prevoženi kilometer, je tako definitivno pravšnja izbira, ki se mazdi CX-7 tudi lepo poda. 127 kilovatov (173 KM) moči in 400 Nm navora pri 2000 vrtljajih na minuto se spoprijema z dobre 1,8 tone težkim vozilom zelo dobro. Bodisi glede zmogljivosti, bodisi glede porabe. Pri vožnji nad 1500 vrtljaji na minuto ni avtomobil niti z močjo niti navorom nikjer podhranjen. Pospeševanja so zelo dobra tudi vsled optimalno preračunanih prestavnih razmerij šeststopenjskega ročnega menjalnika. Ter seveda pogonskega štirikolesnega sistema 'active torque-split all wheel drive', ki je krmiljen s pomočjo elektronike, katera v normalnih pogojih vožnje spravlja moč na prednji kolesni par, v primeru zdrsavanja koles pa preko medkardanske elektromagnetne sklopke spravlja na zadnjo os do 50 odstotkov trenutnega navora. Zato pomeni zmerna vožnja tudi zmerno porabo. V realnosti je to 8,5 litra plinskega olja na sto prevoženih kilometrov, kar je precej ugodno, sploh za štirikolesno gnani avtomobil.

Sicer pa velja mazdo CX-7 pohvaliti med samo vožnjo. Čeprav je avtomobil zaradi svoje zasnove postavljen više od tal, je njegovo podvozje nastavljeno precej suvereno, tako da nagibanj v ovinkih ni zaznati, lega na cesti je zelo dobra, vodljivost pa na račun ravno pravšnje posrednosti volanskega mehanizma prepričljiva. Kot si želimo. Res je, tako ubrana pot Mazdine ofenzive je bila v primeru razreda SUV pričakovana. Škoda je le, da ni bila bolj zgodnja. Sploh zato, ker je mazda CX-7 z dodelavami in dizelskim motorjem, ki so ji bile namenjene ob prenovi, zares dober avtomobil, če imate radi SUVje.