Chevrolet camaro

Za ameriške avtomobile je značilna tudi dokaj slaba voznost in na prvi pogled se zdi, da so avtomobili Evropskega porekla superiorni. A zadeva precej zbledi, ko v obzir vzamemo nastopaštvo. Tako mišičastih in opaznih avtomobilov na stari celini enostavno ne znamo izdelovati, če ravno ne govorimo o superšportnikih. Da Američani to obvladajo, dokazuje camaro. To ni avtomobil, s katerim bi podirali hitrostne rekorde ali na podeželskih cestah iskali natančnost, kljub temu da ima zmogljiv motor in se premika neverjetno suvereno. To je avtomobil za uživanje, za razkazovanje na mestnih ulicah, ali za udobno 'kruzanje' na daljših poteh, kjer je pravzaprav pohvalno udoben.

Če vas mika izjemno komunikativni krmilni mehanizem in zavore, ki vas s svojimi pojemki strašijo, potem poglejte drugam. Ta silna konjenica, ki se skriva pod pokrovom camara, je namenjena drugim potrebam. Osemvaljnik igra neverjetno zanimivo in možato simfonijo ter ga je prijetno poslušati že pri najnižjih vrtljajih, kjer zaradi velike prostornine (6,2 litra) ponuja neverjetno prožnost. Za zadnjo, torej šesto prestavo, je dovolj 700 vrtljajev na minuto in okoli 60 km/h. Pa je povsem zadovoljen in tudi pospešuje lepo iz te vrednosti. Ko ga zavrtimo, pa do izraza hitro pride vseh 318 kilovatov oziroma 432 'konjev' in 569 Nm navora. Takrat gmota do stotice pospeši v dobrih petih sekundah in doseže elektornsko omejenih 250 km/h.

Pa občutki? Med vožnjo so se mi usta ves čas raztezala v nasmeh, ker je avtomobil vsekakor zelo poseben. Lahko si ga omislite tudi s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom, a v tem primeru ponuja nekaj manj moči in je tudi manj glasen. In ravno glasnost je tista, ki privlači, saj se ves čas zdi, da se vozite v ogromnem tanku. Camaro dejansko ni majhen, zato ozkih mestnih ulic ne mara, povsod drugod pa se počuti odlično. A zanj je treba iz denarnice potegniti vsaj 55.000 evrov, kolikor stane coupe z ročnim menjalnikom.