Najčistejši caddy

Nedavno tega je izvedena raziskava centra odličnosti nizkoogljične tehnologije (CONOT) pokazala, da so izpusti motorjev z notranjim izgorevanjem v mestih skoraj tako nevarni kot same prometne nesreče. Zlasti pomembna ugotovitev je naraščanje odstotka prodanih dizelskih motorjev, ki kljub filtrom trdnih delcev v okolje izpuščajo zelo nevarne trdne delce MP10. Prvi Volkswagnu imajo na takšne ugotovitve odličen odgovor, model caddy ecofuel na stisnjen zemeljski plin. Starost voznega parka se v zadnjih letih veča, narašča pa tudi število vozil, gnanih na dizelsko gorivo. To pravzaprav posebej ne preseneča, saj je poraba dizelskih vozil v primerjavi z bencinskimi manjša, v teh časih pa večina gleda predvsem na nakupno ceno in stroške. Caddy ecofuel za svoje delovanje ne uporablja dizelskega goriva, temveč stisnjen zemeljski plin, ki ga poznamo pod oznako CNG. Gre za drugo vrsto plina in ne za precej razširjen utekočinjen naftni plin (LPG), ki ga ponujajo številni predelovalci in je na cestah tudi že veliko vozil, ki ga uporabljajo. CNG je plinska alternativa, ki je v tujini že vrsto let razširjena in uporabljena, pri nas pa bo najbrž potrebovala še nekaj časa, preden bo zares zaživela.

Če dandanes večina najprej pogleda le na stroške, bomo morali že v bližnji prihodnosti pričeti razmišljati tudi o ekološki noti in prav tu je največja prednost zemeljskega plina. V zadnjih desetletjih smo namreč fosilna goriva izkoriščali z velik vnemo in to počnemo še vedno, posledično pa njihova količina hitro upada; še pomembneje, posledično z ostanki takšnih derivatov v obliki izpušnih emisij tudi hitro zastrupljamo planet. Prehod na alternativne energente seveda ne bo hiter, bo pa potreben. Tudi tisti, ki ob besedi ekologija le zamahnete z roko, boste najbrž o njej začeli resneje razmišljati, ko bodo naraščajoče cene aktualnih fosilnih goriv zrasle do nerazumnih meja. In tukaj pride v poštev tudi zemeljski plin. Stisnjen zemeljski plin je daleč najčistejše fosilno gorivo in je v največji meri sestavljeno iz metana, ki sestavlja kar 98 odstotkov celotne mešanice. Potem so vmes še dušik in drugi ogljikovodiki, posledično pa iz izpusta vozila, ki ga poganja zemeljski plin, prihaja kar 75 odstotkov manj ogljikovega monoksida, petina manj ogljikovega dioksida, sajastih delcev praktično ni, pa tudi vsebnost žveplovih delcev in dušikovih oksidov je kar za 80 odstotkov manjša.

Vse lepo in prav, a če niste ekolog po srcu, vas te številke gotovo ne bodo prepričale, zato vam povem, kako se takšen caddy obnese v praksi. Trenutno slabo, a predvsem zaradi infrastrukture. V Sloveniji je na voljo namreč le ena polnilnica in sicer v Ljubljani, pa še to so dejansko postavili predvsem zaradi potreb Ljubljanskega mestnega potniškega prometa, ki tam polni svojih dvajset avtobusov na zemeljski plin in nekaj svojih osebnih vozil. Zato ste verjetno že ugotovili, da je takšen caddy CNG je delno uporaben. Pravzaprav je uporaben le za tiste, ki živite v Ljubljani in njeni bližnji okolici, saj boste morali v nasprotnem primeru vsakih štiristo oziroma petsto kilometrov, kolikor boste med polnjenji prevozili na plin, nujno obiskati Ljubljano. Seveda ima caddy ecofuel poleg plinskega še bencinski rezervoar, a njegova kapaciteta znaša le 13 litrov, kar pomeni, da boste na bencinski črpalki vsakih 150 kilometrov, predvsem pa takšen avtomobil pri pogostem polnjenju z bencinom izgubi na ekološkem in ekonomskem pomenu.

Stisnjen zemeljski plin je v tem primeru vgrajen pod dno vozila, skupna prostornina štirih jeklenk pa znaša okoli 26 litrov. Prva slabost takšnega plina je, da se utekočini šele pri zelo nizki temperaturi oziroma pod visokim tlakom. Ker prva opcija odpade, pomeni, da je v vozilu shranjen pod velikim tlakom, zato morata jeklenki zdržati okoli 200 barov in posledično ne moreta biti v toroidni obliki nameščeni na mesto, kjer je bilo rezerno kolo, kamor se običajno namesti rezervoar za utekočinjen naftni plin. Posledično pridemo do druge slabosti in sicer višje cene takšne predelave, ki je v primerjavi s predelavo na LPG višja vsaj za polovico, najbolj ugodna je dejansko kar tovarniška predelava, kakršno ponuja Volkswagen.

Denimo, da ste iz Ljubljane in se, razen na letni dopust, s tem avtomobilom skoraj nikoli ne boste zapeljali daleč. V tem primeru se bo izračun izšel, tudi če takšnega plinskega caddyja postavimo ob bok tistemu z oznako TDI. Kalorična vrednost zemeljskega plina je vsaj 9,54 kWh, kar v bolj razumljivem jeziku pomeni, da kilogram zemeljskega plina ponudi toliko energije kot 1,5 litra bencina oziroma energijski prihranek okoli 35 odstotkov. V praksi se je na našem testnem krogu, ki vključuje vse tipe cest, od avtoceste, podeželja, mestne vožnje in daljšega vzpona, to tudi lepo pokazalo. Povprečna poraba je znašala 6,3 kilograma plina na sto prevoženih kilometrov, pri uporabi bencina pa je bila poraba 8,7 litra. Iz pretekle prakse tudi vemo, da poraba dizelskega caddyja ni manjša, saj se boste le stežka vozili s porabo, manjšo od šestih litrov in pol.

Zemeljski plin je tudi cenejši od obeh najbolj razširjenih derivatov in s ceno 1,104 EUR za kilogram pomeni, da cenovno nekaj pridobimo tudi na tem področju. Upoštevati pa je potrebno še ceno predelave oziroma ceno takšnega tovarniško predelanega caddyja, ki je za slaba dva tisočaka višja od cene podobno zmogljive dizelske različice. Cena testnega vozila se je z dvema relativno ugodnima opremskima dodatkoma ustavila pri dobrih 24.000 EUR, le malenkost šibkejši caddy 1,6 TDI pa vas bo stal približno 22.500 EUR.

Glede na to da je zemeljski plin bistveno bolj kakovostno gorivo od bencina, nas je pozitivno presenetilo veselje motorja do vrtenja, prav neverjetno hitro in lahkotno se slednji namreč pomakne proti višjim vrtljajem. Najprej smo menili, da gre za spremembo motornih parametrov oziroma za lahek vztrajnik, a se je pri uporabi bencina motor začel 'obnašati' z manj živahnim karakterjem. Delna uporabnost zaradi slabe infrastrukture pa postane še bolj omejena v tistem trenutku, ko se boste z njim zapeljali na avtocesto. Menjalnik ima le pet prestav in se zato pri 130 km/h dvolitrski bencinski motor z močjo 80 kW vrti s kar 4.000 vrtljaji v minuti, posledično je odločno preglasen in deluje prav živčno, takšni pa boste po daljši vožnji tudi vi. Zato se boste po avtocesti vozili počasi in obenem nevede prihranili še pri porabi, a vas bo v slabo voljo spravil vsak caddy z oznako TDI oziroma TSI, ki vas bo elegantno prehitel. To obenem potrjuje, da je takšen caddy primeren predvsem za mestne in podeželske potrebe, na avtocesti pa se ne bo počutil najbolje, pa četudi je motor sam po sebi povsem dovolj zmogljiv.

Caddy ni več rosno mlad, mu pa z vsako prenovo namenijo dovolj sprememb, da ostaja v formi. Pri nakupu družinskega vozila običajno glavno vlogo igra finančna slika, nekaj seveda doda še pripadnost znamki, a z nakupom caddyja nikakor ne boste brcnili v temo. Če so bile še pred leti potniške izvedenke dostavnih vozil dokaj neprijazne do uporabnika, slabo vozne in preveč robustne, so te dandanes pravo nasprotje. Caddy se prav lepo pelje, vozne lastnosti niso kaj dosti drugačne od tistih v touranu, predvsem pa je skoraj identično bivalno okolje, kar je še bolj pomembno. Voznikovo delovno okolje je prijetno in sodobno, cenimo, da ni veliko stikal, ki bi vse skupaj naredila konfuzno, položaj za volanom je odličen, preglednost pa po zaslugi velikih ogledal in zajetnih steklenih površin zelo dobra. Prostornost je seveda ena od glavnih vrlin in glede na tovorno poreklo niti nismo pričakovali, da bomo imeli na tem področju pripombe. Hvalimo drsna vrata, ki močno povečajo uporabnost, hvalimo lahko dostopni isofix-sidrišči na zadnjih stranskih sedežih in hvalimo uporabnost odlagališč, zlasti tistega ogromnega pod stropom. Prostornina prtljažnika bo zadovoljila še tako zahtevne, njegova slabost so le velika in okorna ter težka prtljažna vrata, ki bodo damam povzročala nekaj preglavic.

Pod črto gledano je caddy zelo dober družinski avtomobil, celo takšen s pogonom na zemeljski plin, a le pod določenimi pogoji. Ekološka žilica v moji naravi mi pravi, da ga vzemite v obzir, če živite v Ljubljani, sploh v Šiški, kjer je polnilnica, in nimate pogostih avtocestnih potreb, v tem primeru vas glasnost motorja ne bo motila in tudi dejstvo, da imamo zaenkrat le eno polnilnico, ne. Bodo pa v prihodnje seveda zrasle še druge, pričakujemo lahko še upad cene zemeljskega plina, kar pomeni, da bo caddy ecofuel postal lahko zelo dobra alternativa dizelski različici. Zaenkrat pa še ni.