Če mi kdo samo omeni brezstopenjski menjalnik CVT, pomislim na skuter. Ne, sesalec! Čeprav pravijo, da bi moral biti idealen, ker ves čas deluje v idealnem območju vrtljajev, v praksi ni ravno tako. V kombinaciji z bencinskim motorjem je z njim vsak avtomobil vedno glasen. Motorni vrtljaji se ob pritisku na plin namreč vedno dvignejo precej visoko in tam vztrajajo vse, dokler plina malce ne popustite. In dvignejo se v trenutku, sploh ne naraščajo zvezno. To pa pomeni, da vsako pospeševanje pomeni hrup v notranjosti.
Niti pri subaruju ni nič boljše, če ga poganja bencinski motor. Glasen je in poraba je velika. Dokler ni povezan z dizlom. Ja, to je pa novost pri njih! Niso prvi, ki so brezstopenjski menjalnik povezali z dizelskim motorjem, so pa zelo redki. Ampak takšna kombinacija je občutno boljša iz dveh razlogov. Za začetek se dizelski motorji ne vrtijo tako visoko in četudi se v kombinaciji s CVT-jem oziroma lineartronicom vseeno v trenutku dvignejo, se dvignejo manj. Do kakšnih treh tisočakov, pri bencinskem motorju pa do petih in tukaj je v glasnosti velika razlika. Potem pa je še razlika v navoru pri določenih vrtljajih. Turbodizelski agregat se burno odzove zelo hitro in pedala za plin tudi ne boste dolgo držali močno pritisnjenega. Vsekakor bistveno manj časa, kot pri kakšnem atmosferskem bencinarju.
Izkušnja je zdaj veliko boljša, hrupa je manj, bolj zvezno vleče, no, poraba je pa vseeno za liter večja kot pri ročnem menjalniku. Najbolj me moti, da dolgo rabi, da prestavi iz park v drive ali v vzvratno prestavo, morate prav počakati, preden speljete. Pa včasih malo cuka, ko se vozite počasi v koloni. To pa je v zvezi z novim menjalnikom praktično vse. A, še zapora diferenciala je v tem primeru elektronska in ne mehanska, tako da je manj prepričljiv na terenu. Še vedno je za večino čisto preveč zmogljiv, vseeno pa manj od različice z ročnim menjalnikom.
Kljub nekaj pomanjkljivostim me avto vseeno zelo prepriča. Ima karakter. Res! Super se pelje, tudi po slabih podlagah, čeprav nos malo preveč sili naravnost in sta previsa spredaj in zadaj za hude terenske vragolije predolga. Zna biti neverjeten potovalnik, zna pa vas pozimi tudi pripeljati na vrh Krvavca, če bi se odločili za kavo z razgledom. Ali za smučanje, seveda. In zelo dobro skriva hitrost. Ko smo v enem od zavojev, ki jih odpeljemo vsak dan večkrat, najprej menili, da nos prehitro sili iz zavoja in gume cvilijo za vsako figo, smo pogledali na merilnik hitrosti. Številka ni pomembna, je pa pomembno, da športni clio RS ne zmore istega zavoja varno prepeljati z enako hitrostjo in tukaj se vidi Subarujevo znanje pri snovanju podvozja, pa tudi nizko težišče, h kateremu pripomore motor bokserske zasnove.
Glede na to da gre za najboljši Subarujev model pri nas in za avtomobil, ki nikakor ni poceni, takšen stane 46.690 evrov, kakšno kritiko vseeno imam. Pri takšnem znesku so kupci zahtevni in prav je tako, prostora za nezadovoljstvo pa ni veliko. Zato se mi zdi notranjost preveč plastična, sicer je kakovostno sestavljena in ne škripa, ni pa na otip enako prijetna kot pri kakšnem evropskem tekmecu. In tudi podvozje je bilo na trenutke pretrdo, v tem cenovnem rangu pač postaneš že bolj zahteven. Vseeno pa bomo tisti, ki se radi veliko in dobro vozimo, še kako znali ceniti vse kvalitete outbacka. Še vedno jih ima in tudi menjalnik, če sem objektiven, še zdaleč ni slab.