Preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola
Javna agencija RS za varnost prometa
Zloraba alkohola je v prometu botrovala vsaki tretji smrtni žrtvi na slovenskih cestah in premnogim poškodbam. V 1.256 nesrečah, povzročenih od začetka leta do 26. novembra pod vplivom alkohola, je umrlo 26 oseb, 113 je bilo hudo in 439 lažje telesno poškodovanih. To žal znova dokazuje, da alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu in je pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč. Agencija s partnerji zato javnost poziva k ničelni toleranci do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi.
Anže Albreht, gasilec in reševalec, Zavod Reševalni pas:
Tomaž Kapus, Policija:
Anita Mrvar Brečko, dr. med., anesteziologinja, UKC Ljubljana:
Dr. Gregor Prosen, dr. med., predstojnik Urgentnega centra UKC Maribor:
Dr. Sandra Radoš Krnel, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje:
Uroš Tominc, dr. med., travmatolog, Urgentni kirurški blok UKC Ljubljana:
Denis Vihar, diplomirani zdravstvenik, Center za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze, ZD Maribor:
Slovenija piha 0,0
Alkoholizirani povzročitelji letos povzročili nekoliko manj nesreč, a ob dejstvu, da je bilo prometa manj
Letos (1. 1.-26. 11. 2020) so alkoholizirani povzročitelji povzročili 1.256 prometnih nesreč, kar je 138 nesreč oziroma 10 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Vendar je ob tem treba izpostaviti, da je v času obeh epidemij, ob ukrepih za njuno zajezitev, na cestah manj prometa kot sicer.
Izmed vseh preminulih v prometnih nesrečah do 26. novembra (81 oseb), je kar 26 oseb izgubilo življenje zaradi alkoholiziranega povzročitelja. Agencija za varnost prometa opozarja, da pomeni vožnja pod vplivom alkohola neodgovorno izpostavljanje sebe in drugih tveganjem za najhujše posledice.
Povzročitelji pod vplivom alkohola po kategorijah
|
Število smrtnih prometnih nesreč
|
voznik osebnega vozila
|
11
|
voznik traktorja
|
1
|
voznik tovornega vozila
|
1
|
voznik motornega kolesa
|
7
|
voznik mopeda
|
4
|
kolesar
|
2
|
Preminuli udeleženci po kategorijah
|
Število preminulih
|
voznik osebnega vozila
|
8
|
voznik motornega kolesa
|
7
|
voznik mopeda
|
4
|
potnik
|
2
|
kolesar
|
2
|
voznik tovornega vozila
|
1
|
voznik traktorja
|
1
|
pešec
|
1
|
V večini primerov sta bila ob alkoholiziranosti vzroka smrtnih prometnih nesreč neprilagojena hitrost – 12 preminulih (44 %) in nepravilna stran oz. smer vožnje – 8 preminulih (33 %).
Smrtno ponesrečeni kolesar s kar 2,72 promila alkohola
Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom v letošnjem letu znaša 1,4 promila ali g alkohola/kg krvi. V primerjavi z lanskim letom se je povprečna stopnja znižala, lani je znašala 1,57 promila ali g alkohola/kg krvi. Povzročitelj smrtne prometne nesreče z najvišjo stopnjo alkohola je imel 2,72 promila ali g alkohola/kg krvi, šlo je za kolesarja. Letošnji »rekorder« med vsemi povzročitelji prometnih nesreč je imel kar 3,59 promila ali g alkohola/kg krvi. Med vsemi, ki so opravili preizkus alkoholiziranosti z izdihanim zrakom, pa je bila najvišja izmerjena vrednost 2,18 miligrama v litru izdihanega zraka, kar je približno 4,6 promila.
Najstarejši alkoholizirani povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom je imel 65 let (lani 72 let), najmlajši pa 17 let (lani le 15 let). Oba sta bila mopedista, noben od njiju ni uporabljal zaščitne čelade. Obe nesreči sta se pripetili v temnem delu dneva.
Zaradi vožnje pod vplivom drog umrlo 7 oseb
Povzročitelji pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi so povzročili 55 prometnih nesreč (lani 74). Povzročili so 6 smrtnih prometnih nesreč, v katerih je umrlo 7 oseb (lani 8), od tega je bil 1 povzročitelj tudi pod vplivom alkohola. Hudo telesno poškodovanih je bilo 14 udeležencev (lani 24), lažje telesno poškodovanih pa 39 udeležencev (lani 50).
Največ povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč med vozniki osebnih vozil in enoslednih motornih vozil
Od skupaj 26 preminulih, so vozniki osebnih vozil in enoslednih motornih vozil povzročili kar 22 smrtnih prometnih nesreč. Vozniki osebnih vozil so povzročili 11 takšnih prometnih nesreč (42 %) vozniki enoslednih motornih vozil so prav tako povzročili 11 smrtnih prometnih nesreč (42 %) – od tega 7 motoristov in 4 mopedisti. Dve smrtni prometni nesreči so povzročili kolesarji, po eno pa voznik tovornega vozila in voznik traktorja.
Povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so imeli naslednje vozniške staže: brez veljavnega vozniškega dovoljenja (ali ni podatka) – 6 oseb, do 3 leta – 4 osebe, od 3 do vključno 5 let – 3 osebe, od 6 do vključno 10 let – 3 osebe, od 11 do vključno 20 let – 4 osebe, od 21 do vključno 30 let – 3 osebe in od 31 let naprej – 3 osebe.
Obalno-kraška in pomurska statistična regija tudi letos z največ prometnimi nesrečami zaradi alkohola, smrtnih žrtev pa največ v podravski in osrednjeslovenski statistični regiji
Agencija za varnost prometa in partnerji v tokratni akciji še opozarjajo: »Vsakdo je odgovoren za svoja dejanja in odnos do drugih. Tudi v prometu, kjer egoizem in objestnost nimata kaj iskati. Pozivov za odgovorno vožnjo ni nikdar preveč. Bodite odgovorni, vozite trezni!«
Pon | Tor | Sre | Če | Pet | Sob | Ned |
25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 01 |
02 | 03 | 04 | 05 | 06 | 07 | 08 |
09 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 |
16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 |
23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 |
30 | 31 | 01 | 02 | 03 | 04 | 05 |
tesla model Y | 224 |
škoda octavia | 190 |
volkswagen taigo | 136 |
renault captur | 129 |
MG ZS EV | 126 |
Podatki veljajo za marec 2023.
Letos je bilo v SLO prodanih 13.450 novih avtov.
Obljubimo vam, da ne bomo smetili!