Večina tistih sosedov, ki pride na dvorišče pogledat praktično vsak testni avtomobil, je nad tem malčkom vihala nos. V bistvu jih je k uvodnemu vohljanju pritegnila predvsem opazna zelena barva in dokaj simpatična oblika, manj jih je pozneje prepričala na oko pusta notranjost. Slišati je bilo primerjave s starim fiatom uno in, roko na srce, tudi hišna desetletna fiesta se pri notranjosti lahko kosa z njim. Torej, v tem pogledu space star ni na nivoju najboljših v segmentu, je pa po svoje zelo zanimiv, samo priložnost mu morate dati. Pri nas se je vsem v uredništvu dejansko prikupil.
Space star je nadomestilo za verjetno že kar malo pozabljeni model colt, na naših cestah jih ni veliko in najbrž bo podobno s tem malčkom. Ampak space star vseeno izgleda bolj moderno, predvsem pa je bolj uporaben. Če prtljažnik še ni posebej radodaren, je za potnike veliko prostora celo zadaj, isofix-priključki so zelo lahko dostopni, edino vrata bi se lahko odprla bolj na široko. Za mestne opravke bo skratka dovolj prostoren, predvsem pa je bolj pregleden kot pred njim colt in v njem si najlažje predstavljam starejše, ki boste to enostavnost cenili. Morda le ne v takšni barvi, ta bo bolj po godu kakšni mladenki, ki je ravnokar opravila vozniški izpit.
Armaturna plošča je tudi v meni zbudila nekaj nostalgije, ker nima velikih zaslonov in je na pogled zastarela, je pa pregledna in ponuja vse, kar boste potrebovali. Hitro se boste znašli, ko boste prvič sedli za volan, in trdoplastični materiali bodo najbrž čez deset let izgledali enako. Se mi zdi, da je večina novih vozil za nevajenega starejšega voznika kar preveč komplicirana na začetku med privajanjem, no, space star ni.
Občutek na volanu sicer ni nič posebnega, ampak, ker je avtomobil izjemno lahek, samo dobrih 900 kilogramov ima, prav lepo sledi zavoju. Mimogrede, da je lahek, se vam bo zazdelo že, ko boste zaprli vrata in bo zaropotalo, kot bi na tla spustili prazno pločevinko. V bistvu je med vožnjo čisto suveren in čeprav sprednja sedeža besedne zveze bočna opora sploh ne poznata, zadnja klop pa bi celo lahko služila za merilo ravnine, ne pogrešam ničesar. Morda je ravno to njegova največja prednost, v mestih se vam bo zdel sila okreten in enostaven, dokaj velika stekla skrbijo za preglednost in previsa sta kratka. Idealno za parkiranja.
Tudi 1,2-litrski trivaljni motorček je z 59 kilovati, torej 80 konjskimi močmi, čisto dovolj zmogljiv; seveda, ker mora premikati majhno maso. Malce hecen zvok ima, ker v podkožju poskakujejo le trije bati, je pa vseeno prožen in space star z njim živahen. Dobro, avtocesta res ni njegovo naravno okolje, a tudi tam ne bo prehitro opešal. Predvsem pa boste vedno znova navdušeni nad porabo goriva, ki se bo vrtela le pri šestih litrih, če boste zelo previdni, lahko tudi zgolj pri petih. Sicer pa, še dobro, da je poraba majhna, sicer bi bili nenehno na črpalki, rezervoar ima menda samo kakšnih 30 litrov prostornine.
Jasno, tudi spojler na zadku dobite zraven.
Največja prednost tega avtomobila je seveda cena. Že od devetih tisočakov in pol je na voljo, takšen z opremo invite pa za dobrih deset. Oziroma, če upoštevam, da ponujajo pri Mitsubishiju še popust, točno takšen stane le dobrih devet tisočakov. To pa je cena, s katero se ne more kosati skoraj noben tekmec in je za prepričljivo vozilce s 5-letno garancijo enostavno odlična.