Indijski grand espace

V Indiji, ki v pogledu števila prebivalcev že dohiteva Kitajsko, imajo resnično velike družine ob nakupu primernega družinskega avtomobila precej večjo izbiro, ker si za razumen denar (približno 18.000 evrov) lahko omislijo 10-sedežno vozilo v stilu 'Gelände-Mercedesa' iz razreda G, ki ga Indijci ne tržijo pod modno SUV nomenklaturo, temveč kot predstavnika uporabnih in prav nič 'športnih' MUV (Multi-Utility Vehicle) vozil. Tako se kupcem predstavlja novi 4-kolesni izdelek indijske znamke Force Motors (nekdanja znamka Bajaj Tempo Motors) z zelo impozantnimi merami karoserije (dolžina: 5120 mm, širina: 1818 mm, višina: 2027 mm, medosna razdalja: 3050 mm), ki v bistvu ni nič drugega kot rahlo osiromašeni (v pogledu števila možnih potnikov) model cruiser, ker lahko v cruiserja po zaslugi dveh vzdolžno nameščenih zadnjih klopi v predelu zadka stlačite celo 12, ali pa 13 ljudi.

Indijski 'družinski G' se seveda ne more primerjati z nemškim originalom, ker je precej bolj siromašno opremljen, zaradi odsotnosti 4x4 pogona pa tudi manj primeren za izlete izven utrjenih voznih podlag, vendar je tudi občutno (približno šestkrat) cenejši od najcenejšega aktualnega predstavnika razreda G, čeprav je v določenem pogledu (pogonski sklop) vseeno povezan z izdelki iz Stuttgarta. Pod motornim pokrovom tega predstavnika sodobne indijske avtomobilske industrije se namreč skriva modificiran (delovna prostornina: 2,6 litra) nemški dizelski pogonski sklop stare šole (nič prisilnega polnjenja), posledično lahko govorimo o skoraj neuničljivem motorju, ki pa ga seveda ne razganja od pogonske moči. Vozniku je ob povezavi s 5-stopenjskim ročnim menjalnikom, ki poganja samo zadnji kolesni par, na voljo samo 67 kW (91 KM) pogonske moči pri dizelsko tipičnih 3200 vrtljajih v minuti ter 250 Nm motornega navora v območju od 1400 do 2400 vrtljajev v minuti.

Vozilo z nenavadno sedežno konfiguracijo 2+3+2+3 je izvedeno v tradicionalni 'off-road' maniri (vozna šasija s poveznjeno karoserijo), njegove nešportne ambicije pa dokazujejo tudi listnate vzmeti na zadnji osi v kombinaciji s parom zavornih bobnov. Tudi opremljenost avtomobila priča o tem, da gre za vozilo iz nam Evropejcem že pozabljenega obdobja (recimo devetdeseta leta prejšnjega stoletja), ko vozila še niso bila otovorjena do 'nezavesti' z različno današnjo 'invalidsko opremo', temveč samo z opremo, ki ste jo resnično potrebovali. Tako je kupec modela citiline deležen serijske vgradnje sistemov ABS in EBD, med vgrajeno komfortno opremo pa omenjajo tudi klasični električni paket ter 2-področno klimatsko napravo, ki pa v tem primeru ni razdeljena po širini, temveč po dolžini vozila, medtem ko boste za vgradnjo radijskega sprejemnika in zvočnikov doplačali. Precej manj modno kot v Evropi je odmerjena tudi serijska obutev tega avtomobila, ker počiva na razumno odmerjenih 15-palčnih kolesih (dimenzije pnevmatik: 215/75 R15), sploh v primeru vozila, ki se za razliko od številnih današnjih SUV vozil ne ustraši makadama in brezpotij.

Indijci ob predstavitvi tega vozila niso nikjer omenili njegove končne hitrosti in pospeškov, ker so to podatki, ki so za takšno praktično vozilo povsem irelevantni, s terenskimi vozili bi radi dirkali samo iracionalni Evropejci in Američani, seveda najraje po asfaltu.