Iskanje najboljših 18-palčnih letnih pnevmatik

Tudi na tem testu, kjer je sodelovalo deset različnih proizvajalcev pnevmatik, so Nemci ocenjevali sposobnost zaviranja letnih pnevmatik na različnih podlagah (suho cestišče, mokro cestišče ter z njim povezano splavanje ('aquaplaning')), sposobnost prenosa pogonske moči do različnih voznih podlag, poleg tega so jih zanimale tudi ostale vozne lastnosti (kotalni upor in hrupnost ob vožnji) in pa razmerje med plačanim in dobljenim v korist kupca. Ob tem se je pokazalo, da med tokrat testiranimi letnimi pnevmatikami v bistvu ni slabe pnevmatike, kar so Nemci in Avstrijci dokazali tudi z dobrimi ocenami testiranih pnevmatik, ker si je kar 8 od 10. tokrat testiranih pnevmatik prislužilo najboljšo možno oceno 'sehr empfehlenswert' (zelo priporočljivo), preostali dve pa sta prejeli malenkostno slabšo oceno 'empfehlenswert' (priporočljivo).

Pri tokrat izvedenem testu letnih pnevmatik so Nemci in Avstrijci posebej izpostavili kruto resnico (avtomobili se počasi, vendar vztrajno spreminjajo v čedalje bolj 'zavaljene krave' …) današnjega avtomobilizma, ki je s seboj prinesla tudi posledico v obliki čedalje večjih (po premeru) in bolj globokih (širina) platišč in pnevmatik, zato je Nemce in Avstrijce zanimalo tudi to, kakšne negativne posledice in katere pozitivne lastnosti ima čedalje večja širina pnevmatik na vozne lastnosti modernih avtomobilov. Za primer so nanizali statistični podatek iz leta 2003, po katerem je imel tedanji nemški limuzinski predstavnik evropskega srednjega razreda (D segment) v obliki izdelka znamke Mercedes-Benz (model C 220 CDI (W 203)) z vgrajenim samodejnim menjalnikom samo 1445-kilogramsko maso, medtem ko se aktualni C 220d lahko 'pohvali' s 1755 kilogrami neto mase. Posledično je zrastla tudi 'obutev' takšne limuzine, vse to pa se seveda (predvsem negativno) odraža tudi v denarnicah voznikov in lastnikov takšnih vozil.

Kakšne so sploh prednosti čedalje širših pnevmatik pri običajnih avtomobilih? Prednosti najdemo predvsem ob vožnji ali zaviranju po suhem, ker si oprijem pnevmatik lahko pomaga z večjo naležno površino pnevmatike, medtem ko je mokra vozna podlaga 'strup' za takšne pnevmatike, ker slabše izpodrivajo vodo, posledično je večja naležna površina tudi bolj dovzetna za splavanje. Če gledate kakšne starejše posnetke reli preizkušenj po snegu, boste ugotovili, da so na večino dirkalnikov namestili ozke ali pa ožje pnevmatike za spopad z vodo in snegom, medtem ko nas današnji slaboumni marketing animira k nakupu širokih zimskih in celoletnih pnevmatik na lahkih platiščih. Nekoliko manjša (- 1 palec pri premeru), ožja (recimo 2 cm) in nekoliko višja (v pogledu preseka) letna pnevmatika vam bo lahko zagotovila nekoliko nižjo povprečno porabo (posledica izboljšane aerodinamike) pogonskega goriva ali energije, boljše vozno udobje in pa boljše spopadanje z mokro vozno podlago. Je pa res, da ta, bolj razumsko orientirana izbira velikosti koles na opazovalce nima enakega psihološkega učinka kot posnemanje nekdanjih kočij v obliki nameščenih čedalje večjih in ozkih koles (lep primer te 'retro mode' najdete pri številnih striktno električno gnanih avtomobilih), ker vam 'seksi športnost' pri avtomobilu lahko zagotovi predvsem širina nameščenih pnevmatik, ne pa njihova velikost (premer). Lep primer tega sta prvotni 'spaček' in pa originalni 'hrošč'.

Zato so se Nemci in Avstrijci na tokratnem testu posebej posvetili iskanju široke 18-palčne pnevmatike z najboljšo 'komunikativnostjo', ki je ob vožnji po mokrem v ovinkih in podobnih neravninah sposobna sporočiti vozniku, da je zabredel v 'kalne vode' (območje, kjer začne popuščati oprijem pnevmatik). O 'komunikativnosti' pnevmatike pa odločata predvsem dva faktorja (globina profila in njegova oblika). Ker so testiranja letnih pnevmatik ob vožnji po mokrem tokrat izvedli na obnovljenem poligonu z novim asfaltom, so Nemci in Avstrijci v sporočilu za javnost napisali, da lahko uporabniki ob vožnji po 'zlizanih' javnih cestah, kjer je kvaliteta asfalta precej slabša, ob vožnji po mokrem pričakujejo nekoliko slabše obnašanje pnevmatik kot pa so ga oni predstavili na testu. Na koncu so za najboljše 'dežne kraljice' proglasili izdelke različnih znamk, odvisno od testne discipline. Na testiranju zaviralnih sposobnosti (80-0 km/h) tokrat testiranih letnih pnevmatik je bila najboljša južnokorejska pnevmatika (Hankook Ventus S1 evo3, dolžina zavorne poti: 30,2 m), podobno dobra sta bila tudi izdelka znamk Continental (tip PremiumContact 7: 30,5 m) in Goodyear (tip Eagle F1 Asymmetric 6: 30,6 m)). Na novo premešane karte smo dobili po testiranju ostalih voznih lastnosti po mokrem, ker so Nemci in Avstrijci ob tem posebej pohvalili izdelek znamke Goodyear, ker jim je všeč vodljivost avtomobila, ki je obut v takšne pnevmatike. Drugo in tretje mesto sta v tem primeru zasedla izdelka znamk Continental in Bridgestone (tip Potenza Sport). Testirali so tudi sposobnost 'splavanja' vozila ob vožnji po mokrem. Najbolj odporni na splavanje so gumarski izdelki znamk Kumho (tip ECSTA PS71), Continental in Michelin (tip PILOT SPORT 5).

Na koncu je v pogledu vseh najboljših voznih lastnosti po mokrem zmagal izdelek znamke Continental (prejetih 71 od 80. možnih točk), 1 točko manj je dobil izdelek znamke Goodyear, enako število točk je prejela tudi 18-palčna letna pnevmatika znamke Michelin. Obstajajo pa tudi pnevmatike, ki so na mokri podlagi nekoliko slabše ocenjene, ker ob tem ne moremo govoriti o dramatičnem upadu prejetih točk. Gre za izdelke znamk Falken (tip AZENIS FK250), NEXEN (tip N'FERA SPORT) ter HANKOOK (tip VENTUS S1 EVO). Zanimivo je izpadlo tudi testiranje zaviralnih sposobnosti pnevmatik ob vožnji po suhem (100-0 km/h), ker med parom najboljših (Goodyear & Continental, dolžina zavorne poti: 34,3 m) in najslabše ocenjenim izdelkom (Kumho Ecsta PS71: 36,3 m) v tem pogledu ni prav veliko, dodatno prevoženih metrov. Ljubiteljem bolj dinamične vožnje so namenjeni predvsem izdelki znamk Bridgestone, Continental, Pirelli (tip P ZERO PZ4) in Goodyear, ki je tudi najbolje ocenjena pnevmatika za vožnjo po suhi vozni podlagi. Tudi tokrat je izdelek znamke Kumho pristal na zadnjem mestu, vendar samo z zaostankom v obliki manjkajočih sedmih točk do vodilne pnevmatike v seštevku.

Na koncu so v skupnem seštevku vseh prejetih točk okronali izdelek znamke Goodyear (prejetih 149 od 170. možnih točk), drugo mesto je zasedla pnevmatika znamke Continental (146 točk), tretje mesto je pripadlo pnevmatiki znamke Michelin (143 točk). Je pa ob tem potrebno povedati, da se v primeru tokrat testiranih letnih pnevmatik lepo vidi, da boste morali za resnično dobro 18-palčno letno pnevmatiko odšteti precej več denarja kot ob nakupu ene izmed tokrat najslabše ocenjenih letnih pnevmatik (izdelka znamk Nexen in Falken). Nakup štirih 18-palčnih zmagovalk tega testa v obliki pnevmatik znamke Goodyear vas bo v Nemčiji olajšal za približno 540 evrov, občutno cenejši pa je nakup enako dimenzioniranih letnih pnevmatik znamke Nexen, ker boste za 4 pnevmatike v povprečju odšteli samo 364 evrov.