Priključni hibridi so lažni okoljevarstveniki

Da so modni priključni hibridi v resnici samo 'Mogelpackung' (nemški izraz za embalažo z varljivo vsebino), ki z okoljevarstvom nima prav nobene zveze, vemo že dolgo, ker nas v to prepričuje zdrava kmečka logika ob povezavi s fiziko (težji ko je avtomobil, več pogonske energije potrebuje za uspešno samodejno premikanje), vendar nas avtomobilski marketing v navezi z neresnimi novinarji prepričuje ravno nasprotno, predvsem zaradi tega, ker so priključni hibridi za avtomobilsko industrijo odličen pripomoček za doseganje še sprejemljivih ustvarjenih skupnih CO2 emisij. Z njimi si proizvajalci znižujejo kvoto škodljivih emisij, ki jih ob vožnji ustvari njihova celotna paleta serijskih modelov. Posledično se lahko okitijo z naslovi družbeno odgovornih proizvajalcev vozil (v to bom verjel, ko bodo iz njihovih salonov izginile 2,5 tonske SUV in 'crossover krave' ter podobno dobro rejeni poltovornjaki in električni avtomobili).

V teoriji lahko s priključnimi hibridi pokurite manj fosilnega goriva in posledično ustvarite manjši CO2 odtis takšnega vozila, vendar ta ideja v praksi ne drži vode, predvsem zaradi občutno prevelike mase (posledica vgrajenih baterij, odnosno akumulatorjev) in prekratkega akcijskega dosega ob vožnji z električnim pogonom. Zato ker vemo, da vam lahko vsakih dodatnih 100 kilogramov v vašem vozilu na vsakih 100 prevoženih kilometrov privzdigne povprečno porabo fosilnega goriva za najmanj 0,3 litra dizelskega goriva (ugotovitev kluba ADAC, v primeru bencinsko gnanih motorjev je ta številka lahko višja) ali več (odvisno od razmerja med maso avtomobila in številom razpoložljivih 'konj', na šibkeje motorizirane avtomobile ima dodatna masa veliko bolj poguben vpliv). Ko sem bil pred mnogimi leti lastnik avtomobila z osnovno motorizacijo (60 kW/82 KM) in maso v območju ene tone, mi je moj osebni mehanik povedal, da sem ob nakupu vozila zagrešil osnovno napako, ker bi moral kupiti enak avtomobil z vgrajenim pogonskim sklopom, ki lahko mobilizira 74 kW (100 KM) pogonske moči. Ob tem mi je takoj povedal, da bom svojo odločitev o nakupu šibko motoriziranega vozila kmalu obžaloval, ker bo v praksi ob priganjanju popil najmanj 2 litra več goriva kot močnejša različica. Na koncu se je izkazalo, da je imel mehanik prav, zato nikoli več nisem kupil osnovno motoriziranega modela avtomobila (zlato pravilo nakupovanja avtomobilov je srednja motorizacija in srednja stopnja opreme). Nakup osnovno motoriziranega avtomobila je smiseln samo v primeru, če se ob tem odločite tudi za samo osnovno opremljen avtomobil, v katerem se bosta vozila največ dva potnika.

Ker je priključni hibrid že v osnovi občutno težji (od 300 do 500 dodatnih kg) kot običajno (fosilno) gnane verzije takšnega modela, je smešno pričakovati, da bo takšna 'zavaljena krava' v realnosti popila manj goriva in ustvarila manj škodljivih CO2 emisij ob vožnji. To navedbo podpira tudi omenjena raziskava organizacije T&E, kjer so testirali tri že klasično družbeno neodgovorne predstavnike (BMW X5, volvo XC60 in mitsubishi outlander) iz vrst SUV PHEV vozil. Strokovnjaki organizacije T&E pravijo, da gre v primeru teh vozil za tipične lažne okoljevarstvenike, ki v realnem okolju ustvarijo precej več (od +28 do +89 %) škodljivih CO2 emisij od navedb proizvajalcev, tudi zaradi tega, ker prevelika teža za seboj potegne tudi povečano število pogonskih 'konj', vse skupaj pa se odraža tudi v povečani povprečni porabi goriva (ob primerjavi z nehibridi). Če se takšen avtomobil premika naokoli s praznimi baterijami, odnosno akumulatorji, bo njegov fosilno gnani pogonski sklop ob tem ustvaril od tri- do osemkrat višje emisije CO2. Podobno velja tudi za medijsko opevan 'Charge-Modus', ob katerem fosilni pogonski sklop med vožnjo polni električne akumulatorje. V tem primeru se količina ustvarjenih emisij CO2 še bolj poveča (od 3- do dvanajstkrat) od tovarniško navedenih emisij. Pri organizaciji T & E pravijo, da bo priključni hibrid pokazal svoj pravi karakter (lažni okoljevarstvenik) že kmalu (od 11 do 23 prevoženih kilometrov) po izpraznitvi električnih akumulatorjev, poleg tega boste akumulatorje takšnega vozila polnili bolj pogosto kot tiste pri striktno električno gnanem avtomobilu.

Zato pri organizaciji T & E pozivajo evropske politike k takojšnji ustavitvi subvencioniranja nakupa priključnih hibridov, ker gre v tem primeru samo za kratkoročno in lažno rešitev okoljevarstvenih problemov, ki ustreza samo proizvajalcem avtomobilov, medtem ko za okolje ne naredi prav nič, ker se večina uporabnikov takšnih vozil večinoma prevaža naokoli samo ob pomoči fosilno gnanega pogonskega sklopa, medtem ko imajo v prtljažnikih še tovarniško zapakirane in posledično nikoli uporabljene polnilne kable.