Štirikolesno krmiljenje

Verjetno ste slišali tudi za izraz štirikolesni volan, tega namreč uporabljajo nekateri proizvajalci, gre pa za enako stvar, pri kateri levo in desno zavijajo vsa štiri kolesa, poleg sprednjih torej še tisti dve zadaj. Tehnologija sploh ni tako zelo nova, a so kljub temu še danes vozila s tem sistemom precej redka. Zakaj podobno stvar uporabljajo težki tovornjaki, kjer običajno zavijajo kolesa priklopnikov, ali, zakaj ga najdemo tudi pri ogromnih 'monster truckih', je najbrž jasno? Takšna vozila so zaradi svojih dimenzij zelo okorna in jim je pri obračanju pač potrebno pomagati. No, zgodba je pri osebnih avtomobilih podobna.

Tehnologija skratka ni nova in do danes je štirikolesno krmiljenje uporabljalo, in ga še uporablja, vsaj petdeset različnih modelov. Malce starejši se boste spomnili vozil, ki so bila dokaj pogosta tudi pri nas, pred petindvajsetimi leti je bila takšna honda prelude, pa mazda RX-7 in še precej ostalih, zato je po svoje hecno, da se tehnologija ni bolj razširila. Nekaj dragih avtomobilov jo uporablja, recimo novi porsche 911, pa kakšen audi Q7, med bolj ljudskimi znamkami pa v bistvu le Renault.

Prednosti je veliko, sklepam pa, da se marsikateremu proizvajalcu takšen sistem enostavno zdi predrag in preveč kompleksen, zato se zanj ne odloča. Renault se in štirikolesno krmiljenje je pri njih skorajda postalo sinonim, na voljo pa je pri vseh njihovih večjih modelih, celo megane ga ima, le pravo različico je potrebno izbrati. Zadnji kolesi sta na ta način vpeti nekoliko drugače, saj je med njima še posebna povezava, ki zagotavlja pomik koles levo in desno. Za ustrezen kot v pravih razmerah skrbi elektromotor, računalniška enota pa vse skupaj nadzoruje.

Tudi ostali proizvajalci uporabljajo podoben princip, delovanje pa se vseeno nekoliko razlikuje, predvsem pri mejnih hitrostih obračanja. Celo Renault pri vseh modelih koles ne obrača pri identičnih hitrostih, večinoma pa je tako, da se zadnji kolesi obračata nasprotno od sprednjih do hitrosti 60 km/h, nad to pa v enako smer. Prednost obračanja v nasprotno je predvsem okretnost, predstavljajte si, kako okreten je viličar, pri katerem se obračata zadnji kolesi. Na parkirišču to še kako pride prav in megane se s štirikolesnim krmiljenjem obrne na enakem prostoru kot manjši clio.

Bolj ko se približamo mejni hitrosti, manjši je seveda zasuk zadnjih koles, pri 60 km/h so popolnoma poravnana in potem pri povečevanju hitrosti svoj kot usmerijo v drugo smer ter se obrnejo enako kot sprednji dve, le pod bistveno manjšim kotom. Zgolj nekaj stopinj. Prednost tega je vodljivost in hitrejša odzivnost, lepše se porazdeli še naloga usmerjanja. Dokler se tega ne navadite, se zdi, da vozilo drsi z zadkom, a le zato, ker 'rit' tako ubogljivo sledi nosu, pozneje pa vsak hitro ugotovi, da je štirikolesno krmiljenje super stvar. Lega je občutno bolj zanesljiva in potreben obrat volanskega obroča manjši kot sicer.

Štirikolesno krmiljenje ne potrebuje posebnega vzdrževanja in nima posebnih slabosti, seveda pa vsaka dodatna tehnična stvar pač pomeni, da stvari lahko odpovedo. Verjetnost posebnih okvar pa je zelo majhna. Glavni razlog za majhno razširjenost so torej stroški razvoja in vgradnje štirikolesnega sistema v vozila, ki na koncu dvigne ceno.